Ponedeljek, 5. 10. 2015, 12.28
5 let, 6 mesecev
Kako se Švedski obrestuje poskus šesturnega delovnika
Medicinske sestre in negovalke, zaposlene v domu za upokojence v švedskem mestu Göteborg, so februarja začele delati po skrajšanem, šesturnem delovniku. Gre za pilotni projekt, s katerim so mestne oblasti in raziskovalci univerze v Lundu želeli izmeriti učinke manjše obremenitve dela na produktivnost.
- zaposleni so zadovoljnejši, ker lažje usklajujejo delo in prosti čas, - produktivnost je večja, - delo je opravljeno bolj učinkovito in kakovostno.
Za zaposlene je prednost tudi to, da se je njihova dejanska urna postavka povišala, saj za deset ur krajši delovni teden prejemajo enako plačo kot prej. So pa morali v domu poleg 82 zaposlenih dobiti dodatnih 14 delavcev, kar pomeni, da se iz občinskega proračuna za delo tega doma steče več denarja.
Kot je za britanski časnik The Guardian dejal eden od članov mestnega sveta, bo družba morala vedno bolj razmišljati o zdravju ljudi in tem, kako bodo ljudje lahko čim dlje delali, namesto da bo njihovo telo do 60. leta že povsem izčrpano.
Za ta ukrep so se odločili, ker z delovnikom od 7. do 16. ure niso bili zadovoljni ne delavci ne stranke. Stranke so bile nezadovoljne z dolgimi čakalnimi vrstami, medtem ko so delavci pod velikim pritiskom delali številne napake.
Po več kot desetletju krajšega delovnika vodstvu za to odločitev nikoli ni bilo žal, saj imajo poleg zadovoljnejših delavcev in strank nižje stroške dela in za četrtino več prihodkov.
Da se jim krajši delovnik ne pozna na slabšem prometu v primerjavi s konkurenco, po navedbah britanskega časnika poročajo tudi nekatera manjša in start-up švedska podjetja. Ugotavljajo namreč, da motivacija in pozornost delavcev po določenem času padeta, zato ti v šestih urah opravijo enako količino dela kot v osmih.