Torek, 30. 5. 2017, 15.55
7 let, 1 mesec
Težave za Anjo Kopač Mrak, obrtniki imajo dovolj
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,85
3
Obrtna zbornica Slovenije (OZS) odstopa od pogajanj za prenovo delovnopravne zakonodaje, ki med drugim predvideva zanje nesprejmljivo krepitev inšpekcijskih pooblastil. Če bo to podprl upravni odbor, bi lahko sledilo tudi Združenje delodajalcev in obrtnikov Slovenije (ZDOS). Ali lahko blokada enega ali dveh delodajalskih združenj ustavi zakonodajni paket Anje Kopač Mrak?
Ekonomsko-socialni svet (ESS), v katerem sedijo predstavniki vlade, sindikatov in delodajalcev, se že mesece pogaja o predlogih sprememb zakonov o urejanju trga dela, o delovnih razmerjih in o inšpekciji dela, ki jih je pripravilo ministrstvo za delo Anje Kopač Mrak.
Ministrica je prejšnji teden napovedovala, da bi se lahko v teh dneh pogajanja končala. A danes je vodstvo obrtne zbornice (OZS) presenetilo s sporočilom, da ne bo več sodelovalo v pogajalski skupini. Vlado so pozvali, da naj do državnozborskih volitev, te naj bi bile čez približno leto dni, zakonodaje ne spreminja. Po volitvah pričakujejo celovito reformo.
Pogajanja med ministrico in sindikati danes brez dogovora
Današnja pogajanja s sindikati so se končala neuspešno. Ministrica Anja Kopač Mrak je v izjavi za medije povedala, da bo o nadaljnjih korakih glede predlogov zakonov o urejanju trga dela, o delovnih razmerjih in o inšpekciji dela odločala vlada. (STA)
Sledi še en udarec?
Potezi OZS bi lahko kmalu sledilo tudi Združenje delodajalcev in obrtnikov Slovenije (ZDOS), nam je dejal predsednik združenja Drago Delalut, ki je sicer tudi član upravnega odbora OZS. Kot pravi, bo ZDOS o nadaljnjem sodelovanju v pogajanjih odločal na seji upravnega odbora konec prihodnjega tedna.
"Imamo dovolj. Medtem ko so med pogajanji izpadli predlogi, ki bi omogočili večjo prilagodljivost delodajalca pri zaposlovanju in odpuščanju, zdaj uvajamo nove obremenitve in prepovedi," pravi Delalut.
Če malo gospodarstvo obrne hrbet Kopač-Mrakovi ...
Kaj bi odstop enega ali celo dveh članov ESS pomenil za ministrstvo za delo kot predlagatelja zakonodajnih sprememb? Svet po koncu pogajanj glasuje o sprejemu sklepov. Vsak od 22 članov (osem predstavnikov sindikatov ter po sedem predstavnikov delodajalcev in vlade) ima po en glas.
Sklepe praviloma sprejemajo soglasno, če ni popolnega soglasja med člani enega od partnerjev, kar se bo v tem primeru očitno zgodilo pri delodajalcih, pa morata za sprejem glasovati vsaj dve tretjini članov tega partnerja.
Če bo Združenje delodajalcev (ZDS), ki ima v ESS dva člana in zakonodajne predloge podpira (več o tem v nadaljevanju), glasovalo za, ZDOS in OZS s po enim članom pa proti sprejemu zakonodajnih sprememb, bodo za podporo zakonodajnim spremembam odločilni glasovi preostalih predstavnikov delodajalcev: dveh članov GZS in enega člana Trgovinske zbornice Slovenije (TZS). Na GZS in TZS smo vprašali, ali bi predlagano zakonodajo danes podprli, odgovore čakamo.
Upravni odbor obrtne zbornice, ki ji predseduje Branko Meh, je odločil, da odstopijo od pogajanj. Predlog zakonodaje daje preveč pooblastil inšpektorjem, menijo.
Preberite še:
Anja Kopač Mrak bo morala z delovno reformo odteči še en krog
Meh: Najprej plačilna disciplina, potem tršo palico inšpektorju
OZS motijo predvsem zaostritve inšpekcijskih ukrepov. Inšpektor, ki lahko danes delodajalcu v primeru, da ta zamudi z izplačilom plač delavcem, izreče le globo. Po novem predlogu pa bi inšpektor, ki je delodajalcu dvakrat izdal pravnomočno odločbo o globi zaradi zamude z izplačilom plač, lahko prepovedal opravljanje dela delavcev in uporabo sredstev za delo. Po domače povedano, če bi delodajalec dobil dve pravnomočni odločbi zaradi neizplačila plač, bi lahko inšpektor ustavil proizvodnjo oziroma zaprl delavnico.
"Takega ukrepa nikakor ne moremo sprejeti. Poglejte samo zadnji primer bolnišnice Topolšica," odločitev OZS, da odstopijo od pogajanj, komentira predsednik OZS Branko Meh.
Spomnimo, bolnišnica Topolšica se je znašla v likvidnostnih težavah zaradi energetske sanacije in dodatne naložbe v prenovo bolniških sob in postelj, za katere ni imela zagotovljenega denarja. Posledično so izvajalci in njihovi podizvajalci ostali brez plačila. "V takem primeru bi, če bomo sprejeli predlagane spremembe, inšpektor lahko ustavil dejavnost vseh teh podizvajalcev, čeprav niso nič krivi," meni Meh.
"Najprej moramo poskrbeti za plačilno disciplino, tudi države, ter to, da bo imel izvajalec del ob začetku dela zagotovilo naročnika, da ima denar za plačilo naročenega proizvoda ali storitve. Potem bi lahko inšpektorjem dali taka pooblastila," meni Meh, ki dodaja, da računa na razum vlade, da takega predloga ne bo poslala v Državni zbor (DZ).
V katerih primerih lahko inšpektor za delo danes ustavi stroje?
Ministrica za delo Anja Kopač Mrak bi dala inšpektorjem dodatna pooblastila za ustavitev proizvodnje oziroma dejavnosti podjetja v primeru neizpolnjenih obveznosti do delavcev.
Inšpektor lahko z odločbo prepove delodajalcu opravljanje dela delavcev ali delovnega procesa oziroma uporabo sredstev za delo do odprave nepravilnosti, če pri inšpekcijskem nadzoru ugotovi:
1. da delodajalec ni zagotovil brezhibnosti sredstev za delo in ustreznega delovnega okolja ter delovnega procesa, kakor tudi njihove sprotne prilagoditve ob vsaki spremembi v delovnem procesu,
2. da zaradi sredstev za delo, delovnega postopka, delovnega okolja ali nezavarovanega območja grozi nevarnost za nezgodo delavcev,
3. da delodajalec delavcev ni usposobil za varno in zdravo delo,
4. da mu je delodajalec ali odgovorna oseba delodajalca onemogočil inšpekcijski pregled.
V Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS), ki predloge sprememb zakonodaje podpira, so presenečeni nad potezo obrtne zbornice.
Delodajalci podpirajo spremembe
"Nad potezo smo presenečeni, saj je obrtna zbornica ves čas podpirala spremembe delovnopravne zakonodaje, zdaj pa so spremenili stališče," pa potezo OZS komentira šef Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Marjan Trobiš, sicer direktor podjetja Boxmark Leather.
ZDS spremembe zakonodaje podpira. "Prav je, da opravimo s slabimi praksami v podjetništvu in okrepimo poslovno kulturo. Nerazumljivo je, da lahko podjetnik podjetje pusti propasti, obenem pa ustanovi drugo podjetje, celo s povezanimi osebami, prek katerega nemoteno posluje dalje. V Nemčiji so take prakse že dolgo prepovedane," pravi Trobiš.
"Če podjetje ni sposobno izplačevati plač, je treba preveriti smisel njegovega obstoja. Ta podjetja ponavadi ne poravnavajo niti obveznosti do dobaviteljev in drugih, s čimer sprožijo verigo finančnih težav. Nismo za to, da inšpekcija pavšalno kaznuje delodajalce, želimo pa, da lahko ukrepa zoper problematične," poudarja Trobiš.
Tudi on pravi, da se nepravilnosti pogosto dogajajo v državnih podjetjih. Omenimo zadnji primer Litostroja jeklo v lasti državne DUTB, ki leta ni plačeval prispevkov (več v članku Miroslav Gnamuš iz bančnih nebes v pekel: pa so res vsega krive banke?).
Meh zanika, da bi med pogajanji zbornica spreminjala stališča. Po njegovem mnenju večja podjetja, ki jih zastopa ZDS, lahko podpirajo zakonske predloge, saj "si težko predstavljam, da bi inšpektor prepovedal delo v podjetju z dva tisoč zaposlenimi, pri majhnem obrtniku pa te dileme ne bo imel".
3