Anja Kopač Mrak bo morala z delovno reformo odteči še en krog

Ministrstvo za delo, ki ga vodi Anja Kopač Mrak, spreminja tri zakone, ki urejajo trg dela: zakon o delovnih razmerjih, zakon o urejanju trga dela in zakon o inšpektoratu za delo. Na ministrstvu pravijo, da je namen sprememb "preprečevanje naraščanja uporabe atipičnih oblik dela, učinkovitejši nadzor na tem področju in spodbujanje hitrejše aktivacije brezposelnih oseb". 

Trenutno potekajo pogajanja s sindikati in delodajalci. Kakšne spremembe želi vpeljati ministrstvo?

1. Nadomestilo za sporazumen razhod

Uzakonitev nadomestila v primeru sporazumne odpovedi, ki bi ga plačeval delodajalec, bi po mnenju sindikalista Jakob Počivavšek povečala pritiske na delavce. Foto: Bor Slana Delodajalec bo moral v primeru sporazumne prekinitve delovnega razmerja delavcu plačati denarno nadomestilo za primer brezposelnosti v polni višini in trajanju glede na posameznikovo zavarovalno dobo oziroma za največ šest mesecev.  Na drugi strani pa bo v tem primeru delavec izgubil možnost poznejših tožb na delovnem sodišču in zahtev po vnovični zaposlitvi.

Sindikati po besedah Jakoba Počivavška iz sindikata Pergam, ki je član pogajalske skupine, menijo, da bi to spodbujalo delodajalce, da bi prej prekinili pogodbo ali pritiskali na delavca ter mu grozili z odpovedjo iz krivdnih razlogov, s čimer bi se izognili plačilu nadomestila za primer sporazumnega razhoda.

V Pergamu se jim zdi sporno tudi, da je v primeru sporazumne prekinitve delovnega razmerja kot izjema določena možnost, da se delavec in delodajalec dogovorita o možnosti izključitve pravice do prejemanja denarnega nadomestila.

Predlogu nasprotujejo tudi delodajalci, ki bodo morali znesek plačati državi, ta pa bi nato delavcu izplačevala nadomestilo. Predlog predvideva, da tudi če v vmesnem času delavec najde novo delo, delodajalec ni upravičen do vračila neplačanih zneskov denarnega nadomestila.

2. Odpoved zaradi nesposobnosti iz subjektivnih razlogov

Ministrstvo je v zadnjem mesecu iz predloga zakonov izločilo za sindikate sporen predlog možnosti prekinitve delovnega razmerja "zaradi porušenega zaupanja oziroma medsebojnega neujemanja med delodajalcem in delavcem". Ministrstvo je namesto tega po poročanju Dnevnika v predlog zakona dodalo odpovedni razlog nesposobnosti iz subjektivnih razlogov. Odpoved bo tako mogoča zaradi nezmožnosti izvrševanja pogodbe o zaposlitvi in tudi, ko delavec ne bo dosegal pričakovanih rezultatov zaradi lastnega "ravnanja".

Delodajalec bo moral razlog odpovedi ustrezno utemeljiti, za presojo pričakovanih delovnih rezultatov pa bo bistveno, da je delavec predhodno seznanjen z delodajalčevimi zahtevami in pričakovanji. Ker bo to nekrivdna odpoved, bosta delavcu pripadala tudi odpravnina in denarno nadomestilo za brezposelnost.

Delodajalci so danes odločitev ministrstva za delo, da iz predlaganih sprememb izvzame predlog redefinicije odpovednega razloga nesposobnosti, označili za motečo. Po besedah predsednika Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branka Meha gre za odpovedni razlog, ki v končni fazi poveča število zaposlenih, saj sodobne razmere zahtevajo fleksibilnost.

Če bo reforma sprejeta, se bo moral delavec na zavod za zaposlovanje prijaviti že v času odpovednega roka, sicer bo prejemal nižje nadomestilo za brezposelost. Foto: Matej Leskovšek 3. Spremembe pri nadomestilih za brezposelnost

Delavec se bo moral že v času odpovednega roka prijaviti v evidenco iskalcev zaposlitve zavoda za zaposlovanje. Če tega ne bo storil, bo prve tri mesece prejemal le 60 odstotkov osnove namesto 80 odstotkov (znesek pa v nobenem primeru ne sme biti nižji od 350 evrov).

Spremembe se obetajo tudi pri obravnavi kršitev. Danes je brezposelni v primeru kršitve takoj izbrisan iz evidence brezposelnih, po prenovi zakonodaje naj bi dobil še drugo možnost. Ob prvi kršitvi se mu bo denarno nadomestilo znižalo za 30 odstotkov, v primeru še ene kršitve sledi izbris.

4. Motivacija brezposelnim

Ministrstvo predlaga uvedbo nagrade za tiste brezposelne z nižjo poklicno izobrazbo, ki bi se zaposlili, preden jim poteče pravica do denarnega nadomestila. V tem primeru bodo največ leto dni prejemali dodatek k plači v višini 20 odstotkov denarnega nadomestila, do katerega bi bili sicer upravičeni.

5. ​Strožje nad prekarizacijo

Delodajalec bo moral prekarnega delavca, ki opravlja redno delo, na zahtevo inšpektorja tudi zaposliti. Če bo inšpektor ugotovil, da obstajajo elementi delovnega razmerja – torej da gre za prostovoljno osebno nepretrgano delo za plačilo v organiziranem procesu delodajalca in podrejeno v smislu navodil in nadzora delodajalca –, bo moral delodajalec honorarca v treh dneh zaposliti.

Globe za delodajalce, ki kršijo prepovedi dela na podlagi civilnopravnih pogodb v primerih, ko obstajajo elementi delovnega razmerja, se dvigujejo na do 30 tisoč evrov. Po novem bi lahko bil kaznovan tudi posameznik, ki dela prek prekarnih oblik, ko obstajajo elementi delovnega razmerja. Grozi mu kazen do 2.500 evrov.

Spremembe zakonodaje predvidevajo še, da bi moral po novem v primeru tožbe delodajalec dokazovati, da pri tožniku ni bilo elementov delovnega razmerja.

6. Inšpektor bo lahko ustavil proizvodnjo

Če bo inšpektor ugotovil kršitev glede plačila za delo, bo lahko prepovedal opravljanje dela delavcev oziroma uporabo sredstev za delo vse do plačila zaostalih plač. 

Generalnemu direktorju Gospodarske zbornice Slovenije Samu Hribarju Miliču se zdi določba, v skladu s katero bo lahko inšpektor za delo podjetniku v primeru, da ne mogel izplačati plač v roku, "pobral delovna sredstva in zaprl obrat", ena najbolj spornih.

Po predlogu ministrstva za delo Anje Kopač Mrak bo lahko inšpektor za delo v podjetju, ki ne bo izplačalo plač, ustavil proizvodnjo. Foto: Thinkstock

Sindikati in delodajalci na okopih – nov krog pogajanj?

Delodajalci so zaradi nestrinjanja s spremembami delovne zakonodaje, ki jih pripravlja Anja Kopač Mrak, že pisali premierju Miru Cerarju. Ta bi moral predlog novosti že imeti na mizi, a pogajanja še niso končana. Foto: Matej Leskovšek Januarja je ministrstvo vladi Mira Cerarja poročalo, da so pogajanja v sklepni fazi in da naj bi predlog vladi posredovali februarja, a se to do danes to ni zgodilo. Posameznim določbam namreč nasprotujejo tako na delodajalski strani kot tudi pri sindikatih. Ministrstvo za delo bo zato najverjetneje moralo zagnati nov krog pogajanj.

Počivavšek pravi, da so ministrstvu povedali, da je zanje rešitev glede nadomestila za sporazumno odpoved nesprejemljiva in da pričakujejo nadaljevanje pogajanj. Kdaj bo predlog usklajen, je težko napovedati, pravi. "Vsekakor pa pričakujemo, da bodo novele, preden gredo na vlado, usklajene socialnimi partnerji."

Kot napisano zgoraj, tudi delodajalci nasprotujejo večim predlaganim ukrepom. Po njihovem mnenju bodo spremembe otežile podjetništvo in upočasnile zaposlovanje. Dozdajšnja pogajanja je predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Drago Delalut za STA označil "bolj kot predavanja in dogovarjanja o prihodnjih sejah". V skrajnem primeru, če jim vlada ne bo prisluhnila, bodo organizirali proteste, je napovedal.

Za komentar smo prosili še ministrstvo za gospodarstvo, ki ga vodi Zdravko Počivalšek. "Predlogov zakonov v medresorsko obravnavo še nismo prejeli," pravijo in dodajajo splošno stališče: "Ne bomo podprli predloga zakona, ki ne bo šel v smeri odprave togosti delovnopravne zakonodaje oziroma ki v tej smeri ne bo predstavljal dovolj velikega napredka."

Ministrstvo: Delodajalci ne povedo, kaj jih moti

Z ministrstva za delo so se danes odzvali na kritike delodajalcev. Kot pravijo, so prejeli njihovo zahtevo za umik predloga zakonskih sprememb z obrazložitvijo, da ta ne sledi več ciljem strateškega dokumenta Za dostojno delo, ki ga je lani objavilo ministrstvo. Pri tem pa, pravijo na ministrstvu, delodajalci "žal ne navajajo", v katerem delu se dokument in predlagana zakonodaja razhajata. 

Na ministrstvu pravijo, da so tudi s strani sinikadtov prejeli predlog za ponovni sklic pogajalske skupine, kjer bodo poskušali iskati vsaj minimalno stopnjo soglasja med socialnimi partnerji. "Vsekakor pa lahko do soglasja pride samo na podlagi pripravljenosti za dialog in pogajanj, kar pa zahteva za umik celotnega paketa prav gotovo ni," pravijo.

Janez Malačič: Do zdaj smo imeli bolj ali manj kozmetične popravke

"Bolj je trg dela tog oziroma nefleksibilen, težje je zagotoviti višjo zaposlenost," meni ekonomist Janez Malačič. Foto: STA , "Precej pozno so se lotili spreminjanja zakonodaje na tem področju. V takšnem času stranke razmišljajo že o naslednjih volitvah. Že zato težko pričakujemo kakšne resnejše spremembe. Z delovno reformo se pri nas že zelo dolgo odlaša. Do zdaj smo imeli bolj ali manj kozmetične popravke," o novi reformi dela pravi profesor na Ekonomski fakulteti Janez Malačič.

"Naše vlade so praviloma sestavljene iz večjega števila strank in je težje doseči dogovor že med njimi, kaj šele širše družbeno soglasje. Sindikati praviloma nasprotujejo z vsem, kar predlaga vlada. Spremembi bi potrebovali, glede na hitre tehnološke spremembe, ki spreminjajo naravo dela. Vse to zahteva reformo dela," je prepričan Malačič.

Ob tem Malačič meni, da je potrebno večjo pozornost nameniti spodbudam in ne sankcijam.

"Ključna stvar v moderni ekonomiji in ekonomiki dela je vprašanje spodbud. Zlorabe se dogajajo, ker se vse preveč stvari predpisuje. Če bi imeli akterji na trgu dela večjo svobodo oziroma bi bil trg bolj liberalen, potem ne bi bilo potrebno toliko prepovedi," meni Malačič.

Po njegovem Slovenija potrebuje spremembe, ki bi ureditev pri nas prilagajali novim tehnološkim spremembam: "Čez nekaj let lahko pričakujemo avtonomna vozila na cesti. Ali bomo ščitili šoferje, kjer se bo izgubilo veliko delovnih mest, ali bomo poskušali najti nadomestitve ter izkoristili primer v pozitivno smer? Avtonomna vozila bodo prišla na cesto, ne glede na to, kaj bodo delali delodajalci in sindikati."