Četrtek, 18. 2. 2021, 22.00
3 leta, 8 mesecev
Vseh učinkov kofeina še ne poznamo
Uživanje kave vpliva na možgane – morda je za nekatere celo blagodejno
Švicarski raziskovalci so dokazali, da kofein zmanjšuje količino sive možganovine, a je ta učinek začasen in morda celo primeren za upočasnjevanje nekaterih resnih bolezni.
Čeprav se zmanjšanje količine sive možganovine zaradi kofeina, ki ga poleg kave najdemo tudi v kolah in energetskih pijačah, na prvi pogled sliši skrb zbujajoče, znanstveniki univerze v švicarskem Baslu in tamkajšnje univerzitetne psihiatrične bolnišnice močno poudarjajo, da iz tega ni mogoče sklepati o negativnem učinku kofeina na možgane.
Njihova raziskava, ki so jo izvedli vzporedno s placebo skupino, ugotavlja, da kofein že po desetih dneh ustvarja vrsto začasne živčne plastičnosti, ki je vredna nadaljnjih raziskav. Vedno bolj so namreč utemeljeni sumi, da bi kofein lahko upočasnil kognitivne propade, ki jih prinašajo bolezni, kot sta Alzheimerjeva in Parkinsonova.
Prva tovrstna študija na mladih in zdravih ljudeh
Glavni namen raziskave je bil ugotoviti, ali je vpliv kofeina na sivo možganovino pri mladih zdravih ljudeh posledica učinkov kofeina na spanje. Znano je namreč, da nas kofein prebuja ter da pomanjkanje in motnje spanja vodijo do akutnega zmanjšanja količin sive možganovine.
Čeprav se zmanjšanje količine sive možganovine zaradi kofeina, ki ga poleg kave najdemo tudi v kolah in energetskih pijačah, na prvi pogled sliši skrb zbujajoče, znanstveniki univerze v švicarskem Baslu in tamkajšnje univerzitetne psihiatrične bolnišnice močno poudarjajo, da iz tega ni mogoče sklepati o negativnem učinku kofeina na možgane.
Eni skupini desetih so deset dni vsak dan dajali po tri kofeinske tablete, drugi, enako veliki skupini pa enake odmerke placebo tablet. Po koncu obdobja so vsem pomerili količino sive možganovine z magnetno resonanco, z elektroencefalogramsko spektroskopijo (EEG) pa spalne vzorce.
O poteku raziskave in njenih rezultatih so poročali v znanstveni reviji Cerebral Cortex.
Na sivo možganovino nedvomno vpliva, na kakovost spanca pa ne
Razlike v količini sive možganovine med skupinama so bile očitne in nedvomne, obenem pa med skupinama niso zaznali razlik pri spalnih vzorcih. Iz tega bi lahko sklepali, da zmanjševanje sive možganovine ni posledica motenj spanja, temveč verjetneje lastnosti kofeina.
Po koncu izpostavljenosti kofeinu so se učinki na sivo možganovino hitro izpeli – po desetih dneh kofeinske abstinence se je stanje povrnilo na vrednosti pred začetkom študije. Učinek kofeina je bil zelo izrazit v delu možganov, ki je odgovoren za ustvarjanje spomina in prostorsko percepcijo – morda celo ščiti, ko gre za upočasnjevanje razvoja Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni pri starejših, kar bodo natančneje proučili v naslednjih raziskavah.
3