Torek, 21. 1. 2020, 4.00
4 leta, 9 mesecev
Težke besede človeka, ki je najbolj nevaren Donaldu Trumpu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,67
4
Joe Biden je za kontroverzno izjavo s področja tehnologije poskrbel že ob koncu decembra, ko je delavcem v rudniku premoga svetoval, naj se, če želijo biti zaposleni tudi v prihodnosti, raje naučijo programirati.
Ameriški politik Joe Biden, eden od favoritov za osvojitev demokratske predsedniške nominacije na prihajajočih volitvah v ZDA in posledično morebitni glavni izzivalec Donalda Trumpa, si je pretekli konec tedna privoščil precej neposrečeno izjavo.
Z "malim čudakom" je Joe Biden v petkovem velikem intervjuju za ameriški medij The New York Times ozmerjal enega najvplivnejših predstavnikov industrije, ki danes ustvari več prihodkov kot glasbena in filmska skupaj - industrije videoiger.
Biden se je v intervjuju spominjal sestanka na temo intelektualne lastnine, ki ga je imel kot podpredsednik ZDA v času administracije Baracka Obame z direktorji ameriških tehnoloških podjetij. "Eden od malih čudakov na drugi strani mize, milijarder, mi je rekel, da je umetnik, ker si zna izmišljevati igre, ki te naučijo pobijati ljudi."
Mali čudak, kot ga je poimenoval Biden, naj bi bil neuradno John Riccitiello, nekdanji direktor Electronic Arts, enega od svetovnih podjetij v industriji videoiger.
Ta izjava 77-letnemu kandidatu za novega ameriškega predsednika prav gotovo ne bo voda na mlin pri pridobivanju glasov volivcev mlajših demografskih skupin (18-35 let), ki v ZDA predstavljajo največji delež ljubiteljev videoiger (vir).
V intervjuju za The New York Times je Joe Biden sicer okrcal tudi Marka Zuckerberga, ustanovitelja družbenega omrežja Facebook. Dejal je, da je Zuckerberg "velik problem".
"Nasilne videoigre imajo v vseh državah, strelske pohode posameznikov pa samo v eni"
Bidenova opazka o "malih čudakih" je v ponedeljek na spletnih forumih in v številnih medijih tudi znova sprožila mnenjski vihar o ameriških politikih stare šole, ki videoigre še vedno krivijo za vsako streljanje na javnih mestih, pa čeprav znanost povezave med nasilnimi videoigrami in nasiljem v resničnem življenju ni dokazala še nikoli (vir, vir).
Videoigre so bile tarča kritik, da med mladostniki spodbujajo nasilje, že prej, a medvedjo uslugo jim je leta 1999 naredil masaker, ki sta ga na ameriški srednji šoli Columbine zakrivila tamkajšnja dijaka Eric Harris in Dylan Klebold, sicer velika ljubitelja videoigre Doom. Od takrat so številni ameriški politiki in tudi velik del javnosti za vsak podoben dogodek krivili videoigre.
Nekateri videoigram posvečeni svetovno znani mediji, kot je IGN, so ob tej priložnosti ponovno opozorili lansko zelo odmevno statistiko, ki je število pokolov v ZDA, ki jih zagrešijo posamezni strelci, primerjala z drugimi državami.
2019 mass shootings:
— Keith Edwards (@keithedwards) August 3, 2019
🇦🇹 0
🇩🇰 0
🇫🇮 0
🇩🇪 0
🇮🇹 0
🇮🇪 0
🇱🇺 0
🇨🇭 0
🇬🇧 0
🇭🇺 0
🇪🇸 0
🇵🇹 0
🇸🇬 0
🇸🇦 0
🇧🇪 0
🇸🇪 0
🇦🇺 0
🇫🇷 0
🇳🇿 1
🇳🇱 1
🇧🇷 1
🇨🇦 1
🇲🇽 3
🇺🇸 249
Čeprav zgornje številke najverjetneje niso odražale čisto resničnega stanja, saj niso upoštevale vseh baz podatkov o strelskih pohodih, so odzvanjale nekaj, na kar številni Američani opozarjajo že zelo dolgo: za množično morijo, ki jo zagrešijo posamezniki, niso krive videoigre, temveč v primerjavi s številnimi drugimi državami zelo liberalni ameriški zakoni o posedovanju strelnega orožja.
Oglejte si tudi: Kdo ima čez lužo dovolj streliva, da spodnese Trumpa? #video
4