Petek, 25. 11. 2011, 10.19
8 let, 7 mesecev
Pro Evolution Soccer 2012
Z naslovnice škatlice z igro letos srepo gleda portugalski žongler Cristiano Ronaldo, ki je po treh letih prevlade na tem položaju zamenjal Barcinega marsovca (za nogometne analfabete: govora je o Lionelu Messiju, ki je pravice do svojega obličja pred kratkim prodal tvrdki EA Sports). Različice igre za playstation 3, xbox 360 in PC so identične, medtem ko se na starejši Sonyjevi konzoli PS2, wiiju, ročnih igralih (PSP, 3DS) in mobilnikih (Xperia Play, iOS) igrajo inferiorne inačice.
Prevetrena je tudi obramba. Branilci držijo formacijo bolj dosledno, več poudarka pa je na predvidevanju potez nasprotnika in sekanju podajalnih poti, pa tudi na pokrivanju con, saj so prej vsemogočne drseče starte toliko otežili, da zdaj ob večini poskusov odvzema žoge nasprotniku na ta način tvegate vsaj rumeni karton. Manj je uporabno tudi tiščanje gumba za "pressing", saj se zdi, da se vaši igralci ob neprestanem sledenju napadalcem upehajo še hitreje kot običajno.
Novo je vodenje soigralcev brez žoge – nadzor nad njimi dobite s pritiskom desne gobice (gumb R3), kar prostim strelom in udarcem iz kota doda novo dimenzijo, saj lahko odkrite igralce razporejate kar sami, v navezi s super uporabno podajo v prostor pa je orodje za krojenje spektakularnih akcij. Končno pa so se japonski razvijalci odločili vdelati tudi ročni ukaz za vtekanje sotrpinov v prazen prostor, na kar smo morali čakati kar osem let, kolikor je minilo od prihoda serije PES na osebne računalnike.
Tekmovanji sta všiti v tri načine, kjer bodo samotarji preživeli največ časa – prenovljeno master league, frpjski modus become a legend in posamezna ligaška tekmovanja (pa tudi v način club boss, ki pa je bonusne narave in ga odklenete za 300 PES-točk).
Poleg v megalomanski Ligi prvakov in njeni slabotni različici Liga Evropa se lahko preizkusite tudi v južnoameriškem pokalnem tekmovanju Copa Libertadores, ki pa bo zaradi obče neprepoznavnosti med domačo nogometno srenjo zanimivo le redkim, saj dvomimo, da zna veliko slovenskih ljubiteljev usnjenega balona na izust našteti vsaj tri brazilske klube.
Kraljica puščavniškega igranja za tiste, ki ne marajo za nadzor nad samo enim nogometašem, še vedno ostaja master league, kjer lahko sprva letos izberete samo privzeto Konamijevo moštvo anonimnežev – možnost igranja z drugimi ekipami je treba za 100 PES-točk odkleniti posebej. Modus se je letos zaradi dodelav, kot sta naprednejše individualno ukvarjanje z igralci in preglednejši vmesnik, še bolj približal menedžerskim simulacijam (seveda ne excelovski preglednici podatkov, ki je Football Manager, temveč lahkotnejšemu Fifa Managerju).
S podobnimi prijemi se boste soočili tudi v kariernem načinu become a legend, kjer prevzamete nadzor nad spodnjimi okončinami nogometaša, ki ga ustvarite sami, nakar se skozi več sezon iz vaške lige prebijete v najboljše klube na svetu in do kapetanskega traku državne reprezentance. Glavna sprememba glede na lansko inačico je občutno višja težavnost na ravneh professional in top player, saj nimate za burek, dokler si vsaj za silo ne dvignete statistik, sploh če ste ustvarili napadalca oziroma napadalnega vezista. Vaši umetnopametni soigralci žal znova igrajo tjavdan in podajajo na približno, kot za šalo prebijajo nasprotnikovo obrambo na bokih, hkrati pa velikokrat ne morejo zaustaviti napadalcev, ki prodirajo po sredini, pa čeprav je razmerje 6 proti 3 v korist vaše ekipe.
Master League in become a legend (tudi club boss) boste letos našli v meniju Football Life, kjer domujeta tudi večigralska načina master league online in legends. Od prvega smo (znova) pričakovali veliko, a je v grobem premočrten spored tekem s prodajo in nakupi igralcev, legends pa ostaja isti dober "šmorn" kot lani, ki pa so ga iz nepojasnjenih razlogov črtali iz različice za xbox 360. Igranje prek spleta je sicer solidno, a očitno nikoli ne bodo umanjkale poporodne težave, saj je lag še vedno prisoten, zato je za tekoče igranje priporočljivo, da se za igro namesto z Mongolcem dogovorite z znancem iz Krškega.
Izostali so tudi nekateri odmevni transferji, ki so se zaključili pred iztekom poletnega prestopnega roka. Tako na primer klop Atletica še vedno grejeta Agüero in Forlan, a poznavalci dobro vedo, da prvi že tri mesece pridno zabija za bogatunske šejke v Premiershipu, medtem ko drugi, hja, greje klop Interja iz Milana. Popravkov te baže se lahko v zmogljivem urejevalniku vsebine lotite sami, a so splet v času pisanja zagotovo že zasuli ljubiteljski Option file-i z najnovejšimi podatki.
Ponavljajoč se in mestoma nepristen čez čas deluje tudi komentatorski par Jon Champion in Jim Beglin, ki nastopa že drugo leto. Sploh Beglinova irščina čez čas postane res mučna – je res tako nujno potrebno k snemanju komentarja za nogometne igre vabiti nekdanje igralce, ki jih nihče ne razume? Spomnimo se na pretekle Fife, v katerih sta angleščino mrcvarila Ally McCoist in Andy Gray.
Toplo-hladnega odnosa smo znova deležni od sodnikov. Ti kartone in piščalko v žepih resda zadržijo pogosteje, saj igre ne prekinjajo več ob vsakem manj nežnem stiku med igralci, a še vseeno se rado zgodi, da na prvi pogled nepomemben prekršek na sredini igrišča sankcionirajo z neposrednim rdečim kartonom. Želeli bi si tudi bolj dinamičnega določanja prepovedanega položaja, saj je še vedno preveč robotsko – dobro vemo, da v realnosti stranski sodniki marsikdaj spregledajo prehitrega napadalca, v igri pač ne.
Žal pa ne moremo mimo težav, ki serijo pestijo že od nekdaj. Če bi si Konami vzel dovolj časa za konkretno piljenje nevšečnosti, na katere igralci opozarjamo že desetletje, bi brez omahovanja padla desetica, tako pa je ocena ustrezno nižja. Ali je Pro Evolution Soccer 2012 trenutno najboljša nogometna simulacija za PC in močnejši konzoli, pa boste izvedeli naslednji teden, ko bomo objavili test EA-jeve vizije najpomembnejše postranske stvari na svetu – Fife 12.
Igrala: PC, XBOX 360, Playstation 3 Zvrst: športna simulacija Razvijalec: Konami Založnik: Konami
Splošna ocena: 81