Prejemate plačila prek PayPala? Davčne blagajne ne boste potrebovali.

Z 2. januarjem 2016 Slovenija uvaja sistem davčnih blagajn, ki naj bi stopile na prste davčnim utajam ter napovedale zaostren boj proti sivi ekonomiji. O podrobnostih, kaj so in kaj prinašajo, smo že večkrat pisali, v grobem pa gre za spletni sistem, neposredno povezan s Finančno upravo (Fursom), ki bo sproti potrjevala izdane račune in s tem izvajala boljši nadzor nad manipulacijo računov ter preprečevala davčne goljufije.

Davčne blagajne naj bi po mnenju vlade tudi pozitivno vplivale na državni proračun, saj naj bi se vanj zlilo dodatnih 50–100 milijonov davčnih prihodkov.

Definicija, ki je prestrašila startupe Davčna blagajna bo obvezna za vse podjetnike, ki za svoje storitve izdajajo račune in imajo opravka z gotovinskim poslovanjem. Pri tem pa zakon kot gotovinsko poslovanje opredeljuje vsa plačila, ki niso neposredna nakazila na transakcijski račun prodajalca. Torej k temu spadajo tudi plačila, opravljena s kreditnimi in debetnimi karticami.

Ob tej informaciji je letos že završalo predvsem med startupi, saj se v definicijo uvrščajo tudi svetovne plačilne platforme, kot je PayPal, ki jih pri svojem poslovanju uporablja veliko mladih zagonskih podjetij. Gre za platforme, ki niso elektronsko povezane s Fursom (in sistemom potrjevanja računov), kar bi nekaterim podjetjem močno otežilo poslovanje in jim povzročilo nepotrebne dodatne stroške.

Na morebitni črni scenarij je na svojem blogu opozoril tudi podjetnik in glasnik digitalnih tehnologij v Republiki Sloveniji Aleš Špetič, ki je v skrajnem primeru predvidel celo selitev podjetij v tujino in s tem posledično izgubo za državni proračun.

Furs: PayPal se ne uvršča med gotovinska plačila Na Finančni upravi so nam zatrdili, da se plačila, prejeta na PayPalov račun podjetja, ne kategorizirajo kot gotovinska, saj PayPal spada med ponudnike plačilnih storitev, ki v Sloveniji storitve izvajajo neposredno.