Četrtek, 27. 10. 2022, 16.54
2 leti, 1 mesec
Predlog novih podražitev tudi pri nas: nekaj cen je naravnost norih
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,30
7
Steam ima mesečno po vsem svetu 120 milijonov aktivnih uporabnikov. Slovenski promet na Steamovih strežnikih predstavlja okrog 0,1 odstotka globalnega.
Steam, največja trgovina z računalniškimi igrami na svetu, kjer igre v digitalni obliki kupuje, hrani in poganja tudi precej Slovencev, je pripravil predlog dviga priporočenih cen za igre, razvijalci in založniki pa se lahko sami odločijo, ali ga bodo upoštevali. V evroobmočju bi bilo kupovanje računalniških iger na Steamu po novem ceniku v povprečju dražje za skoraj petino, ponekod pa bi bile podražitve prav absurdne.
Priporočene cene za računalniške igre na platformi Steam so vsako leto preračunane glede na ameriški dolar, in ker se je ta v zadnjem obdobju zelo okrepil, so se zvišala tudi priporočila. Nanje je sicer vplivalo še nekaj drugih dejavnikov, kot so inflacija, kupna moč v različnih državah in pa občasno goljufanje sistema z laganjem o lokaciji igralca z uporabo VPN (navideznega zasebnega omrežja).
Preračun novih priporočenih cen v okrog 40 različnih svetovnih valutah, ki ga je objavil portal SteamDB, pokaže, da se bodo računalniške igre, če bodo razvijalci in založniki upoštevali predlagane cene, v veliki večini držav podražile.
Na Steamu je mogoče v tem hipu kupiti več kot 50 tisoč računalniških iger.
V Sloveniji in drugih državah v evroobmočju bi bile cene iger na Steamu v povprečju višje za 17,7 odstotka. Razlika bi bila večja, tudi do 25 odstotkov, pri cenejših igrah in nekoliko manjša, tudi samo 13 odstotkov, pri nekoliko dražjih.
Toliko bi, na primer, znašale nove priporočene cene iger, ki stanejo 59,99 ameriškega dolarja. Treba je sicer opozoriti, da igre, ki v ZDA stanejo 60 dolarjev, v EU že zdaj stanejo 60 evrov, kar pomeni, da založniki priporočil, ki so veljala do tega tedna, ne upoštevajo oziroma so bile igre že zdaj bistveno dražje od priporočil (v prihodnosti pa bodo verjetno še dražje, več o razlogih za to malce nižje):
— SteamDB (@SteamDB) October 25, 2022
V Turčiji, ki se bori z zelo šibko liro in posledično s hiperinflacijo, bi se po novih priporočilih igre na Steamu podražile za skoraj 500 odstotkov, v Argentini, kjer so igre (in druge digitalne vsebine) praviloma cenejše in jih zato tam z laganjem o svoji lokaciji navidezno kupujejo mnogi, pa bi bile igre predvsem v škodo lokalnega prebivalstva (v Argentini so videoigre dodatno obdavčene s kar 85 odstotki nakupne cene) dražje za več kot 500 odstotkov.
Občutne podražitve, od 30 do 100 odstotkov, Steam predlaga še v Kolumbiji, Vietnamu, na Tajskem, Indoneziji, Indiji, Kazahstanu, Ukrajini, Hong Kongu in na Norveškem.
Kaj bi vse to lahko pomenilo v praksi?
Za denarnice kupcev v evroobmočju najverjetneje nič dobrega. Mnogi razvijalci in založniki že do zdaj niso upoštevali priporočenih cen računalniških iger na Steamu v evrih, temveč so jih določali v razmerju 1:1 glede na dolar, kar pomeni, da smo za igro, ki v ZDA stane 50 dolarjev, plačali 50 evrov.
Če bi se priporočene cene odločili upoštevati zdaj, bi pri strankah v EU celo izgubljali denar, saj sta evro in dolar po vrednosti namreč tako rekoč poravnana, evro je bil nekaj časa celo (zgodovinsko) manj vreden od dolarja. Zelo verjetno je, da bo novim priporočilom sledil resnični dvig cen.
Podražitve z vseh strani
Steam sicer ni edini, ki predlaga dvig cen za digitalne dobrine.
Apple je septembra oznanil občutno podražitev plačljivih aplikacij za pametne telefone iPhone in tablice iPad. Zahtevani znesek za najcenejše aplikacije v digitalni trgovini App Store je Apple dvignil z 99 evrskih centov na 1,19 evra, za aplikacije, ki so prej stale 9,99 evra, pa je zdaj treba plačati 11,99 evra, na primer.
Gigant industrije videoiger Ubisoft je septembra prav tako napovedal, da bo vse nove igre "težke kategorije", torej tiste, v katerih razvoj vloži največ sredstev in ki pritegnejo največ igralcev, podražil s 60 na 70 ameriških dolarjev.
Zaradi gospodarske negotovosti se je za konkretno podražitev svojega najbolje prodajanega izdelka odločil tudi japonski tehnološki velikan Sony. Ceno obeh različic igralne konzole PlayStation 5, digitalne in klasične z optično enoto, je Sony konec avgusta na nekaterih trgih, med katerimi je tudi celotno evroobmočje, dvignil za 50 evrov.
YouTube je medtem pred dnevi za 27 odstotkov podražil družinsko naročnino na storitev YouTube Premium, ki na spletni strani med drugim blokira prikazovanje oglasov.
Podražitev naročnine je napovedal tudi Disney za svojo platformo za ogled filmov in TV-serij Disney+, Netflix pa je medtem dodal dodaten naročniški paket, ki je sicer malce cenejši, a vsebuje prikazovanje oglasov.
7