Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Srdjan Cvjetović

Petek,
10. 5. 2013,
19.26

Osveženo pred

9 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Petek, 10. 5. 2013, 19.26

9 let

Potrebujemo boljše zakone, ne pa še več regulacije

Srdjan Cvjetović

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Ne samo v Sloveniji, tudi v Nemčiji in na Hrvaškem (in najbrž še kje) tožijo, da regulacija medijev in telekomunikacij ni skladna z današnjim časom in da zavira razvoj.

"Ne potrebujemo še več regulacije, temveč boljše zakone," je med razpravo na konferenci New Europe Market (NEM) v Dubrovniku svoje misli sklenil dr. Stefan Sporn, pravnik s področja varovanja avtorskih pravic, ki je v nemški medijski skupini RTL zadolžen za mednarodno distribucijo njihovih programov. Tak poziv na spremembe še nekoliko bolj odmeva, ko se s temi težavami srečujejo tudi v državah, kot je Nemčija, in ne samo v državah našega prostora (vključno s Slovenijo).

Mudrinić: Regulacija ustvarja škodo in ustavlja naložbe Še bolj oster je bil predsednik uprave hrvaškega telekomunikacijskega operaterja T-Hrvatski Telekom Ivica Mudrinić: "Vsak dan imamo zaradi neustrezne regulacije velikansko škodo, zaradi regulacije smo ustavili večino naložb." Mudrinić opozarja, da veljavna (hrvaška) regulacija s področja medijev in telekomunikacij izvira iz petdesetih let prejšnjega stoletja in da se je le z zamudo poskušala prilagajati novim tehnologijam: "Začelo se je pri antenah, potem se je ta regulacija lovila s kabelskimi sistemi in z veliko zamudo morda zdaj vendarle približala satelitski distribuciji, a je še vedno povsem neustrezna za tehnologije in storitve v današnjem svetu današnjih širokopasovnih komunikacij."

Avtorske pravice omejujejo dostopnost zunaj lastne države Čeprav so se razpravljavci skoraj povsem poenotili glede tega, da regulacija ni skladna s časom in da namesto da bi zagotavljala red, pravzaprav zavira delovanje televizijskih hiš in telekomunikacij, so glede problematike dostopnosti vsebin televizijskih hiš zunaj meja njihovih držav ostali deljenih mnenj. Internetne tehnologije namreč omogočajo prosto dostopnost domala kjerkoli na svetu, a v praksi je izvedba precej ovirana zaradi pravnih pomislekov in nasprotij.

Mnenju, da bi na enotnem trgu vsebine morale biti prosto dostopne ne glede na državne meje, torej da britanski naročnik lahko spremlja britanski program tudi na primer v Sloveniji, nasprotujejo zagovorniki varovanja avtorskih pravic, med njimi tudi Sporn: "Pravice so omejene na posamezno državo, saj to ustvarjalcem vsebin omogoča, da nadzorujejo prodajo in da lahko uživajo sadove svojega dela, ne da bi jim kdo vsebino kradel."

S tem se ni strinjal Mudrinić, ki je prepričan, da tehnologije satelitskega dostopa v povezavi s pametnimi karticami omogočajo natančen pregled in nadzor, kdo, četudi v tujini, ima zakonit dostop do vsebin in kdo ne. Kljub temu ostaja sklepanje dogovorov in pogodb za prenos vsebin prek satelita veliko težje kot za distribucijo prek IPTV-ja ali kabelskih omrežij, s tem pa tudi dostopnost vsebin zunaj lastne države.

Ne spreglejte