Ta teden je policija končala preiskavo, v kateri so prijeli osem slovenskih računalniških tatov denarja. Tako so zajezili prvi resen domači val vlomilcev v sistem elektronskega bančništva.
Elektronsko bančništvo sicer uporablja ogromno posameznikov in podjetij, bančni tatovi, ki prežijo na medmrežju pa niso novost. So le vse bolj nevarni.
Kot je pojasnil Tadej Hren iz centra za posredovanje ob omrežnih incidentih, so se je leta 2012 začele spremembe, saj so zlorabe začele prihajati od znotraj, kar pomeni, da sporočila dobivamo v lepi slovenščini. Tudi nasploh so se začeli napadi na slovenske spletne banke.
Kriminalna združba je bila zelo dobro organizirana
V zlonameren računalniški program je v zadnjih desetih mesecih ugriznilo slabih petdeset podjetij. Škoda: dva milijona evrov.
"Kriminalistična preiskava je pokazala, da je bila kriminalna združba zelo dobro organizirana," je dejal Dušan Florjančič vodja sektorja za gospodarsko kriminaliteto.
Organizatorji so pridobili računalniške strokovnjake za vdore - hekerje. "Kasneje pa so z različnimi tehnikami, katerih končni cilj je bil dvig gotovine, skušali ta sredstva pridobiti in uživati sadove svojih kriminalnih dejanj," pa je pojasnil Damjan Režek iz urada za preprečevanje pranja denarja.
Kako se zaščititi?
A prijeti storilci, ki so obdolženi kaznivih dejanj tatvine in pranja denarja, ne predstavljajo edine sodobne elektronske nevarnosti, ki nam skuša prazniti denarnico.
Za zaščito strokovanjki na tem področju priporočajo, čiščenje oziroma vzdrževanje teh računalnikov, posodabljanje programske opreme in antivirusne opreme. Hren priporoča tudi, da se ne uporablja isti računalnik za igranje igric in spletno banko.
4
