Četrtek, 17. 1. 2013, 14.02
5 mesecev, 3 tedne
Ocenili smo: Motorola RAZR i
Pametna telefonska ploščica višjega cenovnega razreda z enojedrnim procesorjem? Motorola je eden redkih skruniteljev tradicije, ki v zadnjem obdobju proizvajalcem mobilnih telefonom za štiri in več stotakov veleva vdelovanje CPU-enot z več sredicami, saj v osrčju RAZR i številke premleva 32-nanometrski Intel Atom iz družine Medfield. Intelovi procesorji so na področju mobilne telefonije, kjer kraljuje tehnologija ARM, izredna redkost – od omembe vrednih poganjajo namreč pri nas relativno neznana Orange San Diego in ZTE Grand X IN, kmalu pa bo emblem Intel Inside razpečeval še Lenovo s svojim K900.
Silno težavo predstavlja ekskluzivnost procesorja, saj precej aplikacij preprosto ni optimiziranih za delovanje na Intelovi platformi. Ob lanskem izidu telefona so imeli uporabniki tako velike težave s spletnim brskalnikom Chrome, a je Google težavo odpravil 26. septembra s posodobitvijo, ki omogoča podporo arhitekturi x86.
Paket spremenjenih vrstic kode sicer ni rešil težave s počasnim povezovanjem na splet – bodisi povezan prek mobilnega omrežja bodisi Wi-Fi-ja je RAZR i za prikaz spletnih strani potreboval odločno preveč časa, krivda pa najverjetneje ni bila na strani brskalnikov (Chrome, Opera in privzet). Križ je bil tudi s preklapljanjem med zavihki, ki je preprosto preveč polžje, in odpiranjem tistih URL-jev, ki ne podpirajo mobilnega prikaza vsebine – včasih me je imelo, da bi zadevo zabrisal v steno. Težave z gladkim delovanjem imajo sicer tudi nekatere druge aplikacije s servisa Google Play – Sleep Time, Angry Birds Space, naš Planet TV.
Hitrejši procesor praviloma pomeni hitrejše praznjenje baterije, a je zadevo Motorola rešila s posrečenim asistentom Smart App, ki sprva na ukaz, nato pa samodejno z izklapljanjem funkcij, ki niso kritične za delovanje telefona (GPS, Wi-Fi) varčuje z energijo. RAZR-jev pokazatelj stanja baterije je kritično točko sicer dosegel po slabem dnevu in pol povprečne uporabe ob približno 75-odstotni svetlosti zaslona. Ni slabo.
Všečno je tudi upravljanje največ sedmih domačih zaslonov. RAZR i v nasprotju z večino preostalih pametnih telefonov ni poln "bloatwara" (preizkusnih različic aplikacij in obskurnih storitev, ki jih najbrž ne uporablja nihče) in nadležnih widgetov, ki v večini primerov prikazujejo nekoristne podatke oziroma jih je treba za pravilno delovanje sprva nastaviti. Od približno trojice privzetih je res uporaben zgolj Circles, ki v maniri (igričarji, pozor!) Crysisovega krožnega menija prikazuje tekoče informacije o vremenu, sporočilih in statusu baterije.
Žal ne morem mimo dejstev, da je zaslon predvsem med pisanjem sporočil in brskanjem po fotogaleriji občasno povsem nekooperativen in da so dotiki sprocesirani s celo nekajsekundnim zamikom. Veliko sreče tudi z odpiranjem zavihkov – v povprečju je bil uspešen vsak četrti poskus, saj med tovrstnim početjem zaslon migeta odločno preveč, da bi lahko prst na spletni povezavi držali več kot trenutek. Čipi in tekoči kristali so odeti v fino brušen aluminij, zadnja ploščica pa je v celoti izdelana iz kevlarja lahke kategorije proizvajalca DuPont (strelnih ran RAZR najbrž vseeno ne more preprečiti). Telefon naj bi bil odporen proti potapljanju – zaradi spoštovanja do dobavitelja te vrline kljub skušnjavam nismo preizkusili.
K postavitvi zunanjih gumbov nimam pripomb, saj je očitno, da je večina novejših pametnih telefonov ulita v istem kalupu – na desni strani so stikala za vklop, nadzor glasnosti in namenski gumb za fotoaparat, pod pokrovčkom na levi pa reži za kartici SIM in SD.
V slabših svetlobnih razmerah se RAZR i ne odreže dobro, uporaba bliskavice motiv, ki je blizu, pretirano pobeli. Pohvalna je možnost hitrega zaporednega fotografiranja (deset slik v eni sekundi). Barve niso pretirano žive, pogrešal sem tudi možnost nastavljanja ravni zasičenosti (Saturation; med nastavitvami te vrste sicer najdemo zgolj sepio, negativ in črno-beli način). Dobra lastnost fotoaparata je možnost zajema fotografij HDR – v tem načinu je razmerje med svetlimi in temnimi deli slike veliko bolj izenačeno, kontrasti pa bolj izraziti.