Ocenili smo: Mass Effect 3

Po 50 tisoč letih so se v globinah neposeljenega vesolja spet prebudili reaperji, visoko tehnološko razvita robotska rasa sintetičnih organizmov v obliki gigantskih hobotničastih vesoljskih ladij, za katere nihče v kontinuumu ne ve, zakaj in od kod so se pojavili. Njihov plemenit glavni cilj je občasni izbris večine inteligentnih organskih civilizacij, da bi prostor za svoj razvoj dobile druge. To seveda ni po godu Shepardu in druščini, ki se je po nesrečnem spletu okoliščin med živečimi znašla ravno v času, ko se reaperji odpravljajo proti Zemlji.

Eksistencialna kriza Če želi zaustaviti morilski pohod, mora Shepard (ki ga igralec bodisi ustvari iz niča – lahko je moški ali ženska, uvozi iz ME2 oziroma se zadovolji s prednastavljenim herojem) zediniti večino galaktičnih ras, ki se med sabo intenzivno pričkajo, in s pomaganjem posameznikom, vojskam in celim planetom zbrati dovolj vojaške moči, da se naposled zoperstavi reaperjem.

Če ste pred tem igrali Mass Effect 1 in Sheparda uvozili v ME2, zdaj pa nadgrajen lik v najnovejšo igro, boste kar zazijali ob vplivu, ki so ga imele vaše pretekle odločitve na zgodbo in zdajšnje odnose s klientelo. Uzrli boste tudi vse zapomnljive like iz preteklih odisejad, če so seveda ostali pri življenju. Nasploh je priporočeno pred zagonom ME3 preigrati oba predhodnika, saj vam bodo tako bolj jasni nekateri pomembni spori med entitetami, priučili se boste igrine mehanike, pa tudi univerzum bo brž bolj domač.

Futuristični coprnik? Spet so prisotne tri veje bojevanja – Shepard terminator, Shepard ninja in Shepard bionični čarodej. Prva kakopak pomeni rokovanje s šibrovkami in bombami, druga prikrito gibanje in vdiranje v obrambne sisteme ter tretja uporaba biotičnih moči, ki so nadomestek za čarovnije. Lahko se usmerite le v eno vejo obrti, seveda pa ni izključeno vlaganje točk v vse tri.

Omejitev za vihtenje kateregakoli orožja zdaj ni več, zato lahko tudi okoli plazeč se lik glasno strelja z bazuko. Pokalice v posesti so priročno spravljene na krovu ladje Normandy, ki je ena od izhodišč za akcijo – drugo je Citadela, gigantska vesoljska postaja-mesto, kjer kupujemo opremo in iščemo nove naloge.

Misije sprejmemo tudi na planetih v vseh znanih osončjih, potencialno zanimive lokacije na njih pa najdemo s skeniranjem površin. Na nekaj najbolj zapomnljivih odprav se odpravimo prav na ta način, so pa BioWare poskrbeli za to, da se vsak, za glavni kvest še tako nepomemben stranski opravek, izkaže vreden vpogleda. Navsezadnje se z vsako novo pridobljeno informacijo polni vaš kodeks, ki je res obsežna in globoka enciklopedija dogajanja v seriji.

Sicer je nekoliko čudno, da se skoraj na vsakem planetu snidemo z enim od prijateljev in znancev iz preteklih Shepardovih prigod, kar predvsem starim mačkom ubija vživljanje v igro, a nam vsaj pomagajo pri boju, ki ga je v standardnem role-play načinu res ogromno.

Veliki pok! Še vedno je prisoten aktivni premor, a ni več tako potreben, saj smo se ga prej posluževali predvsem za dodeljevanje ukazov soborcem. Te zdaj odlično vodi UI in kar veselje jih je gledati, kako izrabljajo okolico za kritje, sovražnike napadajo z boka in nudijo zaporni ogenj.

Žal vse našteto velja tudi za nasprotnike, ki napadajo v skupinah in se radi umaknejo, ko njihovo življenje visi na nitki. Zaradi večje vertikalnosti (beri: implementacija stopnišč, etažnih bojišč, hribovja) je boj pridobil na taktičnosti, saj se lahko predvsem številčnejših nasprotnikov lotite na več načinov. Ne pričakujte sicer Gears of War, a gre za kar dober približek.

Akciji se lahko sicer popolnoma izognete, če zaprežete modus Story, kjer je je za vzorec in je strašansko preprosta, fokus pa je predvsem na interakciji igralčevega lika z okoljem in sprejemanju odločitev, ki ključno vplivajo na zgodbo. Način Action je popolno nasprotje – o vseh Shepardovih izbirah odloči igra, na vas je le, da streljate po vesoljcih.

Igra? Film? Igrofilm? Mass Effect 3 v marsičem spomni na Vojno zvezd in Zvezdne steze. Za malodane filmsko doživljanje dogajanja je zaslužnih 82 minut z igrinim pogonom animiranih vmesnih sekvenc, ki povezujejo zgodbo, odigrane pa so vrhunsko. Seveda, kot v omenjenih klasikah tudi tu v nasprotju z zakoni fizike v vesoljskem vakuumu motorji rohnijo, rakete pokajo in laserji žvižgajo, a dvomimo, da bi to koga utegnilo zmotiti.

Gre torej za čisto desetko? Žal ne. Na dominantnih konzolah, se pravi playstationu 3 in xboxu 360, ima igra kar nekaj težav s hrošči in občasnimi padci slik na sekundo, osvetljevanje je mestoma nenatančno, tu in tam se izgubi kakšna tekstura. Prav tako določeno početje, recimo preiskovanje planetov in plovba po vesolju, kmalu postane dolgočasno, precej, predvsem v Citadeli pa je brez veznih misij tipa "prinesi mi".

Sodba? Sezona novih iger se je komaj začela, pa že imamo potencialnega kandidata vsaj za RPG leta 2012. Diablo 3, Risen 2 in novi Fable bodo imeli preklemansko težko, če ne že kar nemogočo nalogo premagati Mass Effect 3, ki je sebi na krilih fantastične zgodbe in podajanja nje, odličnega videza (skoraj ne verjamemo, da v ozadju teče pet let star pogon Unreal Engine 3), epskega okolja in tekoče akcije zagotovil fanatično skupnost oboževalcev, BioWaru in EA-ju pa visoke prodajne številke.

Ocena: 92

Igrala: PC, XBOX 360, Playstation 3 Zvrst: ZF igranje domišljijskih vlog Razvijalec: BioWare Založnik: Electronic Arts

Lestvica ocen

1-10 - Se ne dotaknem, tudi če mi igro iz same ljubezni podari punca/žena/mama. 11-20 - Vzamem, če mi igro kdo podari, in plošček uporabim kot podstavek za pivo. 21-30 - Igram, ker sem mazohist. 31-40 - Bi igral, če bi mi tatovi odnesli vse drugo. 41-50 - Igre bi se lotil samo v službenem času. 51-60 - Igra ima nekaj dobrih elementov, ki pa ne odtehtajo slabih strani. 61-70 - Kot privrženec dotične zvrsti bom v igri užival. 71-80 - Zelo solidna igra, do odličnosti ji ne manjka veliko. 81-90 - Odlična igra z elementi klasike. 91-100 - Kupim kar dva izvoda; enega za igranje, drugega za občudovanje v vitrini.

Preberite še: