Torek, 8. 3. 2022, 14.26
2 leti, 1 mesec
Nemce močno skrbi, da so tarča neizogibnega napada
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,57
48
Nemške oblasti je strah, da bi hekerji, ki jih domnevno plačuje Rusija, poskusili onesposobiti njihovo kritično infrastrukturo ali pa kompromitirati politike in medije.
Nemčija bi lahko v kratkem postala tarča obsežnih kibernetskih napadov, povezani pa bodo z vojno v Ukrajini, opozarja nemški zvezni urad za varnost informacijskih tehnologij (BSI), ki se sklicuje na "zaupanja vredne vire".
Nemčija je že od začetka vojne v Ukrajini zaradi svoje podpore napadeni državi tarča kibernetskih napadov. Hekerji, ki jih izvajajo, so po domnevah BSI v službi Vladimirju Putinu zveste ruske obveščevalne agencije GRU (Glavni obveščevalni urad).
Kibernetski napadi na Nemčijo, ki so bili v preteklih tednih bolj ali manj omejeni na pošiljanje prevarantske e-pošte (nemške oblasti so hekersko kampanjo poimenovale Ghostwriter ali fantomski pisec), bi se lahko zelo kmalu izredno okrepili.
Nemce najbolj skrbi kolaps kritične infrastrukture
Kot po poročanju medija Der Spiegel opozarja BSI, bodo cilji domnevno neizogibnih napadov "tarče posebnega pomena", kot je nemška kritična infrastruktura, pod katero spadajo energetika, upravljanje vodnih virov in zdravstveni sistem, politiki in mediji.
Nemčija je posredne posledice kibernetskega napada na kritično infrastrukturo občutila že konec februarja, ko so za zdaj še neznani hekerji onesposobili satelitsko omrežje KA-SAT in z njimi tudi oddaljeni nadzor nad vetrnimi elektrarnami v Nemčiji in drugod po delu vzhodne in srednje Evrope.
Nemške oblasti kibernetske napade na kritično infrastrukturo trenutno označujejo za največjo grožnjo državi, močno pa jih skrbijo tudi domnevna ruska prizadevanja za kompromitiranje politikov in sabotažo političnih programov ter prevzemanje nadzora nad medijskimi portali, ki bi jih hekerji lahko zlorabili za širjenje proruske propagande ali lažnih novic.
Kibernetska vojna Rusije in Ukrajine
Že od začetka ruske invazije na Ukrajino ob konvencionalnih spopadih poteka tudi kibernetska vojna. Domnevno so ruski hekerji tako rekoč v trenutku, ko so nad Ukrajino zažvižgale prve balistične rakete, napadli ukrajinska državna in bančna omrežja.
Ukrajina jim ni ostala dolžna − podpredsednik ukrajinske vlade Mihajlo Fedorov je dan po začetku invazije ustanovil poseben kibernetski bataljon, ki se bo ukvarjal izključno s hekerskimi napadi na ruske tarče.
Rusija je Ukrajino s kibernetskimi napadi začela oblegati že pred skoraj desetimi leti.
Internetno vojno je medtem Vladimirju Putinu napovedala tudi zloglasna hekerska skupina Anonymous. Do zdaj so javno objavili podatke o številnih posameznikih, ki so zaposleni v ruski vojski, prevzeli nadzor nad ruskimi televizijskimi kanali in na njih predvajali grozote vojne v Ukrajini ter vdrli v računalniške sisteme železniškega prometa v Belorusiji in zagrozili s popolno zaustavitvijo vlakov.
Minister za obrambo: Takšni napadi se dogajajo tudi v Sloveniji
Minister za obrambo Matej Tonin je pred dnevi v intervjuju za Siol.net opozoril, da so kibernetski napadi del vsakdana tudi že v Sloveniji.
"Trenutno se kibernetski napadi dogajajo na gospodarske družbe, ki so plačale doslej največjo ceno, dnevno se dogajajo tudi napadi na javne ustanove. Veliko lahko naredimo že s tem, da smo preprosto pazljivi, kakšne priponke odpiramo v elektronskih sporočilih," je svetoval minister.
Tarča verjetno najodmevnejšega kibernetskega napada zadnjega obdobja je bil pred mesecem dni Pro Plus, največja medijska hiša v državi. Metoda napada na Pro Plus je bila po naših informacijah kompromitirana priponka e-poštnega sporočila, ki jo je nevede odprl in pognal eden od zaposlenih. Del računalniških sistemov družbe Pro Plus naj bi nato okužil izsiljevalski virus. Storilci naj bi zahtevali več milijonov evrov visoko odkupnino.
48