Navigacijski cestni bojevniki

Preden se odločite, kateri napravi boste zaupali, da vas vodi do cilja, morate vedeti, da v bogati ponudbi obstajajo modeli tako za avtomobiliste kot tudi za voznike tovornih vozil in motoriste. Vozniki tovornih vozil morajo namreč upoštevati za njih specifične omejitve prometa kakor tudi višinske omejitve (npr. nizki podvozi) in omejitve največje dopustne mase (mostovi), modeli za motoriste so prilagojeni predvsem za postavitev na dvokolesnikih.

Dva velika "igralca" digitalnih zemljevidov

Vse cestne navigacijske naprave istega proizvajalca se načeloma poslužujejo istih digitalnih zemljevidov, glede na namembnost in ciljno skupino pa se prikazujejo različni podatki. Pri napravah za cestni promet je pomen zanesljivih zemljevidov morda še največji, kajti bolj kot podatek o položaju lastniki cestnih navigacijskih naprav pričakujejo učinkovita, podrobna in pregledna navodila za vožnjo do cilja.

Na trgu digitalnih zemljevidov za cestne navigacijske naprave prevladujeta dve imeni: NAVTEQ in TeleAtlas. Ameriški NAVTEQ, katerega sedež je zdaj v Chicagu, deluje že 25 let in je od leta 2008 samostojna podružnica v lasti finske družbe Nokia. Od njih digitalne zemljevide med drugim kupujejo BMW, Bosch, Chrysler, Citroën, Fiat, Garmin, Hyundai, Jaguar, Kia, Land Rover, Mini, Opel, Peugeot, Porsche, Toyota in Volkswagen. Leto dni starejši nizozemski ponudnik digitalnih zemljevidov Tele Atlas je prav tako od leta 2008 dobil novega lastnika, to je nizozemski proizvajalec navigacijskih naprav in rešitev Tom Tom, ki je priljubljen zlasti v zahodnoevropskih državah, njegove zemljevide najdemo tudi na storitvi Google Maps, v Applovih napravah ter v napravah in programih, ki uporabljajo rešitvi Aura in Mobile Maps slovaškega proizvajalca Sygic.

Nizozemci se nam manj posvečajo kot Američani

Iz tega duopola proizvajalcev digitalnih zemljevidov sta se profilirala tudi najbolj znana proizvajalca naprav za cestno satelitsko navigacijo: Garmin stavi na NAVTEQ, Tom Tom pa je podjetje Tele Atlas celo kupil. Pri nas se neprimerno več uporabnikov odloča za Garminove cestne navigacijske naprave kot pa za Tom Tomove, ker Tele Atlasovi zemljevidi, ki zahodnoevropske države pokrivajo odlično, ne zagotavljajo niti približno enako dobre pokritosti s cestnim omrežjem južno od Karavank kot pa NAVTEQ-ovi. Ironično in žalostno, da je evropskemu proizvajalcu to tako težko doseči, v neformalnem pogovoru pred leti je njihovemu predstavniku celo ušla izjava, da v primeru nezainteresiranosti za naš del sveta "gre za poslovno odločitev".

Preverite, kaj vse je v prodajnem kompletu!

Poleg velikega dvojčka so na trgu samostojnih cestnih navigacijskih naprav tudi drugi proizvajalci, ki se borijo za svoj kos pogače. Med njimi so tudi nemški Navigon, do letos samostojno podjetje, ki pa je junija pristal v Garminovih rokah, ter znamke Mio, Navon, Becker, Prestigio in GoClever.

Pri nakupu naprave pa nikakor ni treba gledati samo na njeno osnovno nabavno ceno: vedno več naprav že na prodajnih policah prihaja z naročninami, ki vso življenjsko dobo naprave zagotavljajo storitve prometnih informacij in posodabljanja zemljevidov, kar je praviloma ceneje, kot bi te storitve nabavljali posebej po nakupu naprave, ki teh storitev in posodobitev ne vsebujejo. Nekateri sicer nimajo težav s starejšimi zemljevidi in ne pogrešajo popravkov in dopolnitev cestnega omrežja, a le najnovejše posodobitve se najbolj približajo dejanskem stanju cestnega omrežja in ureditve. Namreč, vse spremembe ne najdejo vedno poti do prve naslednje posodobitve in včasih traja razmeroma dolgo, tudi več kot eno leto. To se še najbolj vidi takrat, ko odprejo kak nov odsek avtoceste ali kakšno križišče preuredijo v krožišče.