Največ okužb ostane prikritih, a lahko znova udarijo tudi veliko pozneje in z najhujšimi posledicami

"Slovenija je edina evropska država, ki je imela šole zaprte 41 tednov, kar je pomenilo zelo veliko delo za opravljanje našega sistematskega zdravstvenega dela," je ob predstavitvi nacionalnega programa preventive proti virusom HPV povedala specialistka šolske medicine v Zdravstvenem domu Ljubljana Šiška Janja Schweiger Nemanič.

"Toda z dobro organizacijo, dobro voljo in veliko sodelovanja, zlasti s starši, nam uspeva premostiti zamude, ki so nastale zaradi bolezni, karantene, covida, sprememb šolskega okolja, kadrovskih omejitev in drugih težav, ter verjamemo, da jih bomo do konca leta odpravili."

Specialistka šolske medicine v Zdravstvenem domu Ljubljana Šiška Janja Schweiger Nemanič Foto: Ana Kovač Kaj pa so virusi HPV, zakaj so nevarni, kako se bojujemo proti njim in kakšno vlogo ima pri tem nacionalni preventivni program?

Od prve okužbe do vidnega pojava tudi več desetletij

HPV je okrajšava za človeške papilomaviruse, s katerimi se, največkrat ne vedoč, v življenju vsi okužimo vsaj enkrat. Ti virusi živijo v koži in sluznicah ljudi in se prenašajo s tesnimi stiki z okuženo osebo, največkrat s spolnimi odnosi in poljubljanjem, a lahko tudi z rokami ali z matere na novorojenčka ob porodu.

Med več kot 200 vrstami virusov HPV je večina manj nevarnih, a tistih nekaj nevarnih lahko povzroči predrakave spremembe in raka. Od okužbe do razvoja raka lahko mine tudi do 30 let in čeprav so najslabši scenariji veliko bolj verjetni med ženskami, se marsikdo ne zaveda, da najhujši zapleti lahko doletijo tudi moške.

Med več kot 200 vrstami virusov HPV je večina manj nevarnih, a tistih nekaj nevarnih lahko povzroči predrakave spremembe in raka. Foto: Ana Kovač

Okužba ni temelj za obsojanje

V večini primerov okužba s človeškimi papilomavirusi poteka brez znakov bolezni in brez posledic, a v redkih primerih so okužbe lahko dolgotrajne in, kar je še nevarnejše, latentne. Ravno zaradi te latentnosti se okužba lahko po daljšem času ponovi pri ženskah, ki so v dolgotrajni in stabilni partnerski zvezi in celo tistih, ki že dalj časa nimajo intimnih odnosov.

Zato je pomembno vedeti, da ugotovljena okužba s HPV ni dokaz nezvestobe v partnerski zvezi.

Preventiva preprečuje najhujše

Možnost (prve) okužbe s HPV je deloma mogoče zmanjšati z varno spolnostjo, eden od najbolj učinkovitih ukrepov, tudi za preprečevanje predrakavih sprememb in rakov, pa je cepljenje.

Preventivni program Zora je pripomogel k zmanjšanju umrljivosti zaradi posledic okuženosti s HPV. Foto: Ana Kovač

Zdravstvena stroka navaja, da s cepljenjem lahko preprečimo od 70 do 90 odstotkov primerov raka materničnega vratu, med 50 in 85 odstotkov predrakavih sprememb visoke stopnje, več kot 90 odstotkov genitalnih bradavic, skoraj vse primere respiratorne papilomatoze grla in od 20 do 90 odstotkov drugih rakov, povezanih s HPV (raki zunanjega spolovila, zadnjika in ustnega dela žrela pri obeh spolih ter rak nožnice).

Po 12 letih vključili tudi dečke

Cepljenje je najbolj učinkovito pred začetkom spolnih odnosov. Po začetku spolne aktivnosti cepljenje učinkuje kot zaščita le pred tistimi virusi HPV, s katerimi prejemnik cepiva še ni bil okužen. V Sloveniji je cepljenje proti HPV na voljo deklicam in fantom od devetega leta.

V državnem programu cepljenja je od leta 2009 to cepljenje za deklice v šestem razredu brezplačno, enako tudi za zamudnice, dokler se redno šolajo. Za dečke to velja od leta 2021.

Okužba je neozdravljiva, zdraviti je mogoče le posledice

Za okužbo s HPV ni zdravila, zdraviti je mogoče le spremembe, ki jih te okužbe povzročajo. Okužene ženske brez znakov bolezni ne potrebujejo nobenega zdravljenja, tudi njihovi partnerji ne.

Za rakom materničnega vratu v Sloveniji zadnjih nekaj let zboli med 110 in 120 žensk, približno tretjina jih umre – ti številki je pomembno znižal državni program odkrivanja in zdravljenja predrakavih sprememb. Udeležbo v programu in preventivne ginekološke preglede zdravniki priporočajo tudi cepljenim deklicam, kajti cepivo le ne pokriva vseh genotipov HPV.

Zdravstvena stroka navaja, da s cepljenjem lahko preprečimo od 70 do 90 odstotkov primerov raka materničnega vratu, med 50 in 85 odstotkov predrakavih sprememb visoke stopnje, več kot 90 odstotkov genitalnih bradavic, skoraj vse primere respiratorne papilomatoze grla in od 20 do 90 odstotkov drugih rakov, povezanih s HPV (raki zunanjega spolovila, zadnjika in ustnega dela žrela pri obeh spolih ter rak nožnice). Foto: Ana Kovač

Slovenija pod evropskim povprečjem (a ni najslabša v regiji)

"V Sloveniji je ozaveščenost o HPV pod evropskim povprečjem, zato je pomembno, da o tej temi čim več govorimo," je dejala strokovna direktorica Onkološkega inštituta v Ljubljani Irena Oblak. Evropski in slovenski načrt na poti do izkoreninjenja rakavih bolezni, povezanih s HPV, temelji na preventivi, katere pomemben del je cepljenje.

Kot je povedala vodja sektorja za preprečevanje bolezni in poškodb na ministrstvu za zdravje Mojca Gobec, je cilj doseči 90-odstotno precepljenost, a smo na tej poti v Sloveniji komaj čez polovico – v predzadnjem šolskem letu se je proti HPV cepilo 49,8 odstotka slovenskih šestošolk. Smo pa vendarle boljši od nekaterih držav v regiji, je ob robu predstavitve povedala Schweiger Nemaničeva.

Po precepljenosti ne dosegamo evropskega povprečja, a vendarle prehitevamo nekatere države v regiji. Foto: Ana Kovač "Preveč je negativnih informacij"

Večji odstotek precepljenosti bo mogoče doseči le tako, da do staršev pridejo prave informacij, za kar je potrebno in pomembno predvsem strokovno izpopolnjevanje delavcev in sodelovanje vseh deležnikov. Epidemija pa je zaupanje v cepljenje še dodatno zamajala, kar delo zdravnikov močno otežuje.

"Preveč smo obkroženi z negativnimi informacijami, ki nas ovirajo na poti k sprejemanju pravih odločitev," je povedala mati šestošolca, ki je bil cepljen.