umetna inteligenca
Torek, 26. 11. 2019, 4.02
1 mesec, 2 tedna
S superračunalnikom do natančnejših vremenskih napovedi
Kmalu vremenske napovedi, ki jim povsod lahko zaupamo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,95
1
Trenutni modeli vremenskih napovedi niso enako natančni po vsem svetu, zato informacije o vremenskih nevšečnostih ne pridejo vedno pravočasno ali včasih sploh ne pridejo.
Superračunalnik bo zagotovil natančnejše vremenske napovedi po vsem svetu, napovedujeta IBM, ki ta sistem razvija, in njegova podružnica The Weather Company. Boljše napovedi prihajajo tudi na naše pametne telefone.
Natančnost vremenskih napovedi ni enaka po vsem svetu. Poglavitni razlog za to je gostota nabora podatkov, iz katerih se računajo napovedi.
Medtem ko za vremenske napovedi v najgosteje poseljenih predelih ZDA uporabljajo zelo veliko količino segmentiranih podatkov, drugod po svetu pa ta gostota ni tako velika – preprosto zato, ker velika količina podatkov pomeni tudi velike zahteve za računalniško zmogljivost.
Natančnost vremenskih napovedi ni enaka po vsem svetu. Poglavitni razlog za to je gostota nabora podatkov, iz katerih se računajo napovedi.
Boljše priprave tudi v prometu, kmetijstvu, javni varnosti …
Najmanjša gostota podatkov, ki jih upoštevajo za vremenske napovedi, je praviloma v najmanj razvitih delih sveta, ki tako že v izhodišču imajo manjše možnosti ustrezne priprave na vremenske nevšečnosti. Toda s tem se spopadajo tudi v razvitejših delih sveta.
IBM in The Weather Company, ki je v IBM-ovi lasti, napovedujeta, da je teh neenakosti zdaj konec. Z natančnejšimi vremenskimi napovedmi bodo, so prepričani, pomagali mnogim – tudi letalskim družbam, ki bodo lahko načrtovale poteke poletov mimo območij z neugodnim vremenom, ali reševalnim in vzdrževalnim službam, ki bodo lahko primerno razporejali svoje okrepitve takrat in tam, kjer bi bilo to glede na vremenske razmere najbolj potrebno.
Gostejše celice prinašajo zanesljivejše napovedi
Razvila sta sistem napovedovanja GRAF (Global High-Resolution Atmospheric Forecasting System), za katerega zatrjujeta, da je prvi svetovni model vremena, ki deluje na zelo zmogljivem strežniku.
GRAF bo predvsem kosom mikrovremenskim pojavom, to so pojavi na zelo majhnem območju, ki odstopajo od okoliških razmer. Obstoječi modeli vremenskih napovedi namreč upoštevajo zemljepisne celice z velikostjo 10 do 15 kvadratnih kilometrov, medtem ko bo GRAF zmogel obdelati veliko večjo količino podatkov in bodo zato celice velike le še tri kvadratne kilometre.
Obstoječi modeli vremenskih napovedi namreč upoštevajo zemljepisne celice z velikostjo 10 do 15 kvadratnih kilometrov, medtem ko bo GRAF zmogel obdelati veliko večjo količino podatkov in bodo zato celice velike le še tri kvadratne kilometre.
Z drugimi besedami, dve vasi, ki sta zdaj narazen nekaj kilometrov, bosta imeli vsaka svojo napoved, prav tako pa neko večje mesto (že npr. Ljubljana in Maribor sodita v ta okvir) ne bo več imelo enotne napovedi, temveč bodo različni deli mesta v odvisnosti od vremenskih razmer lahko imeli različne napovedi.
Sistemu GRAF ni para
Dnevno bo sistem GRAF lahko obdelal 12 bilijonov najrazličnejših podatkov dnevno in bo napovedi lahko obnavljal za vsako tako majhno območje kar vsako uro.
Pri napovedih bo upošteval podatke iz najrazličnejših senzorjev in merilnih postaj, kar vključuje satelite, letala, radarske postaje in najrazličnejše nabore vremenskih postaj. V prihodnosti bo morda lahko koristil celo podatke o zračnem tlaku, ki bi jih zagotavljali barometri v pametnih telefonih, in senzorjev, ki bi bili nameščeni na letalih, še pravijo pri družbi IBM.
Ponekod po svetu sicer že imamo omejene približke sistema GRAF. V ZDA imajo model HRRR (High-Resolution Rapid Refresh), ki zmore pripraviti zelo segmentirane kratkoročne vremenske napovedi, a deluje le znotraj ZDA in ne onstran meja, prav tako pa ne poteka ves čas, temveč le v času nekih posebnih vremenskih dogodkov (in tako z omejenim naborom podatkov).
V prihodnosti bomo morda celo sami prispevali vhodne podatke
GRAF napoveduje visoko natančnost po vsem svetu. Pri napovedih bo upošteval podatke iz najrazličnejših senzorjev in merilnih postaj, kar vključuje satelite, letala, radarske postaje in najrazličnejše nabore vremenskih postaj.
V prihodnosti bo morda lahko koristil celo podatke o zračnem tlaku, ki bi jih zagotavljali barometri v pametnih telefonih, in senzorjev, ki bi bili nameščeni na letalih, še pravijo pri družbi IBM.
Superračunalnik Deyus ne bo omagal v plazu podatkov in računskih operacij
Sistem GRAF bo začel polno delovati že v naslednjih dneh, so še napovedali. Superračunalnik Deyus, ki so ga namestili v mestu Raleigh v ameriški zvezni državi Severna Karolina, vsak dan zbere okrog 10 terabajtov podatkov o atmosferskih in vremenskih razmerah ter dejavnikih, kot so temperature, zračni tlak, vlažnost ter smer in hitrost vetra. S temi podatki vsako sekundo opravi okrog dva bilijona računskih operacij.
Osnove modele GRAF so razvili v ameriškem nacionalnem središču za atmosferske raziskave NCAR (National Center for Atmospheric Research), končno podobo pa sta prispevala IBM in The Weather Company.
1