"Kako velik televizor naj kupim?"

Odgovor na vprašanje iz naslova je lahko preprost ali pa neverjetno zapleten. Želite najprej krajšega? Tako velikega, kot si ga lahko privoščite. Veliko slovenskih potrošnikov se namreč ozira zgolj na čim bolj ugodno razmerje diagonale zaslona in cene, za spremenljivke, kot so velikost prostora, v kateri bo televizor nameščen, oddaljenost sedišča od vira svetlobe, občutljivosti oči in želje preostalih članov gospodinjstva pa pogosto ni zanimanja.

Kaj priporočajo strokovnjaki? Med oddaljenostjo sedišča od TV in diagonalo zaslona je neposredna povezava. Za izpeljavo dognanja, da je z večanjem razdalje slika na televizijskem sprejemniku videti manjša, ni treba biti član Mense, a je iz tega sklepa kljub na videz preprosti rešitvi ("Kupi največji televizor!") nastala prava znanost. Skupni imenovalec vseh raziskav na to temo je vprašanje: kolikšen del človekovega vidnega polja naj zaseda televizijski zaslon, da bo zadovoljstvo ob gledanju programa kar največje?

V podjetju THX, ki si je ime ustvarilo z enako imenovanim standardom za visokokakovostno reprodukcijo videa in zvoka za kinodvorane in domači kino, računalniške in avtomobilske zvočnike ter igralne konzole, pravijo, da je 40 stopinj idealen vidni kot za gledanje televizije, a le ob domnevi, da je oddaljenost sedišča največ tri metre od zaslona (kar je sicer svetovno povprečje). Vsem, ki se ne spoznajo na geometrijo, THX priporoča, da naj za izračun najbolj primerne velikosti zaslona razdaljo do prihajajočega sprejemnika v centimetrih pomnožijo s koeficientom 0,84.

To pomeni, če verjamete ali ne, da najprimernejši televizor, če odmislimo finančni vidik, po diagonali meri kar slabih 230 centimetrov oziroma 90 palcev, kar je glede na poplavo večinoma 32-, 42- in 55-palčnih zaslonov v slovenskih butikih s tehniko nepredstavljiva gmota plastike, stekla in tekočih kristalov.

SMPTE, globalno združenje filmarjev in televizijskih "stručkov", se podaja v manjše ekstreme, saj priporoča zgolj 30-stopinjski vidni kot. Za izračun idealne diagonale uporabimo isto enačbo kot zgoraj, le koeficient zamenjamo z 0,625. Tako je v primeru, da v televizor buljimo s klasičnih treh metrov, za nas pravi 68-palčni model (diagonala približno 170 cm).

Čeprav bo zgornja priporočila marsikdo razumel kot način pospeševanja prodaje najbolj zajetnih in najdražjih televizorjev, gre še vedno zgolj za priporočila, ne univerzalne smernice. Ob nakupu je namreč treba upoštevati tudi druge faktorje.

Zdrave oči so izjemno pomembne Gledanje televizije v temni sobi je za marsikoga način preživljanja slehernega večera. Veliko gospodinjstev si še vedno lasti ali 81-centimetrski LCD-televizor, saj so ti cenovno zelo dostopni, ali pa starega katodnika – seveda zaradi oddajanja zgolj digitalnega signala, opremljenega z ustreznim pretvornikom.

Vsak okulist bo znal povedati, da ob zrtju v manjši zaslon v temnem prostoru oči precej trpijo, saj razmeroma enotna svetloba, ki jo oddaja televizor, zavzema manjši del vidnega polja. To pomeni, da so zenice razširjene veliko bolj, kot bi bilo treba. Učinek dolgotrajnih TV-seans v temi je tako podobno škodljiv kot močna ročna svetilka, uperjena neposredno v obraz.

Seveda je poleg nakupa večjega televizorja v skrbi za zdravje oči mogoče ukrepati tudi drugače. Novejši televizorski kompleti namreč omogočajo zmanjšanje jakosti ozadnega osvetljevanja, lahko pa preprosto tudi prižgete luči.

1080 p je vse, kar potrebujete Med izbiranjem najbolj primernega sprejemnika je treba razmisliti tudi o ločljivosti in hierarhiji predmetov v prostoru, kamor ga boste postavili. Več o tej nekoliko nenavadni postavki pozneje.

Najprej torej nekaj besed o ločljivosti. Večina sodobnih televizorjev nosi nalepko 1080 p, kar pomeni, da je najvišja ločljivost, ki jo lahko naprava prikaže, 1920 x 1080 pikslov. Takoj je sicer treba nasloviti zloglasni urbani mit: tudi pri TV-gigantih (50 palcev in več) boste posamezne piksle opazili le, če nos pritisnete ob zaslon, saj jih je preprosto preveč. S primerne razdalje (pomislite na tri metre, omenjene nekaj odstavkov višje) bo slika, če je medij primerno kakovosten (blu-ray), vedno videti fenomenalno.

1080 p je obenem standard, ki bo smotrna izbira še nekaj časa. Pred kratkim se je v branži sicer pojavila novost, ločljivost 4 K (oziroma 4096 x 2160 pikslov), a je izbira televizorjev, ki jo podpirajo, nesmotrna, saj so salamensko dragi, obenem pa človeško oko ni zmožno razločiti razlik že med 720 p in 1080 p, kaj šele med 1080 p in 4 K.

Meja med televizorjem kot sestavnim delom dnevne sobe oziroma kot dominantnim ali spričo velikosti kar edinim predmetom je, če ste na lovu za čim večjim, precej tanka. Priporočljivo je, da položaj novitete in njen vpliv na vzdušje v prostoru predhodno preizkusite s pravokotno kartonasto repliko. Če boste morali zaradi televizorja odžagati polovico sedežne garniture, o izbiri raje premislite še enkrat.

Pod črto Končna odločitev za nakup je seveda stvar meril posameznika. Namen tega prispevka je predvsem opozoriti na dejstvo, da se marsikdo boji že samo razmišljati o večjih TV-sprejemnikih, a nas napredek nedvomno usmerja proti njim. Za nameček je cena tehnologije v zadnjih letih padla tako nizko, da so pred uvedbo evra milijonski 50-palčniki zdaj na voljo že za manj kot tisočaka evrov. Najprej se velja tako ozreti proti njim – navsezadnje zaradi drugačnega razmerja slike niti niso toliko večji od 40-palčnih CRT-jev, ki so z nedavno digitalizacijo množično romali v smeti.