Kako so milijarderji uresničili svoj ameriški sen?

To dokazuje vrtoglava zgodba Jana Kouma, enega od ustanoviteljev WhatsAppa in novega milijarderja. Kdo je Jan Koum ? In kdo so drugi "Jani Koumi" ter kako so lahko nasproti vsem možnostim uresničili ameriški sen?

Jan Koum Jan je odrasel v Ukrajini, mali vasi zunaj Kijeva. Politična represija je bila del vsakdana, prav tako totalitaren nadzor. Življenje je bilo daleč od preprostega, brez tudi pogojno svetle prihodnosti. Pri njegovih 16 letih sta z mamo zapustila politično nestabilno Ukrajino emigrirala v ZDA, kjer se kakovost življenja ni bistveno spremenila. Mama ju je preživljala kot varuška, on je pometal v bližnji trgovini.

Prvi računalnik je videl pri 19 letih. Živela sta v socialnem stanovanju in od mamine bolezni dalje tudi od državne podpore. Mama je leta 2000 izgubila bitko z rakom, oče ni dočakal niti selitve v ZDA. Ob poznejšem študiju na univerzi San Jose je testiral varnostne rešitve za Earnst & Young, kjer je projekt za Yahoo vodil do njegovega spoznanja z Brianom Actonom in službo pri tem podjetju. Ta hitro ni bila idealna, kar je za Jana pomenilo prenekatero frustracijo.

Leta 2007 je bilo dovolj, zato je Yahoo zapustil in dobro leto potoval po Južni Ameriki. Leta 2009 je prišel na idejo za WhatsApp – menda zaradi pravil prepovedanih klicev v svojem fitnes klubu – in skušal pridobiti sredstva za razvoj. Nekdanji sodelavci iz Yahooja so napraskali 250 tisoč ameriških dolarjev in pomagali prijateljema. Leta 2010 je WhatsApp ustvarjal pet tisoč dolarjev na mesec. Včeraj se je prodal za 19 milijard dolarjev. Jan je za podpis pogodbe izbral simbolično mesto – center za socialno podporo, kamor sta z mamo hodila po prehrambne bone.

Christian Gheorghe Christian Gheorghe je odrasel v komunistični Romuniji, pod režimom enega najokrutnejših diktatorjev prejšnjega stoletja. Osnovne dobrine so bile luksuzne.

Globoko v sebi je vedel, da je edina rešitev iz krempljev zaprte, totalitarne in temačne države v izobraževanju. Zato je bil vesten učenec matematike in v polni meri izkoriščal čas, ki mu ga je na svojem Commodorju 64 ponudil prijatelj. Dve leti odrekanja je bilo potrebno, da je prihranil vsoto, namenjeno svojemu prvemu računalniku – to je bil famozni ZX Spectrum. Na njem je spisal prve programe in se kalil v tej veščini.

Leta 1989 je – prepričan v odsotnost prihodnosti v Romuniji kljub padcu režima – preplaval Donavo in s 26 dolarji v žepu prebegnil v ZDA. Praktično brez znanja angleščine je v roku enega tedna našel službo na gradbišču, kjer je spoznal nekdanjega tankista, ki je ustanavljal podjetje za prevoz z limuzinami, in se mu pridružil kot šofer. Vozil je vse noči, programiral vse dneve.

Naključje je hotelo, da se je ob priliki na zadnji sedež usedel Andrew Saxe – in Christiana vprašal, kaj bi zares rad počel. To je vodilo do njegove prve službe, kjer je lahko dokazal in naprej razvil svoje programerske spretnosti. In ta je bila prvi resen korak do njegovega trenutnega vodilnega položaja v podjetju Tindberg, ki se ukvarja z razvojem/upravljanjem aplikacij za upravljanje podjetij.

Biz Stone Christopher Isaac Stone je poznal pomanjkanje. Večino otroštva je preživel z mamo, s katero sta bila bolj ali manj odvisna od socialne podpore. Prebil se je skozi srednjo šolo, kar je tudi zadnja formalna stopnja izobrazbe, ki jo je dosegel. Po vpisu na študij je delal kot skladiščnik v založbi.

Nekega dne je – ob odsotnosti sodelavcev, ki so odšli na kosilo – v sveženj predlogov za naslovnico nove knjige vtaknil svojo idejo. To je naročnik izbral kot najboljšo, kar je vodilo v njegovo napredovanje. Takrat je tudi za vedno zapustil fakulteto. Leta 1999 je s prijateljem zagnal xanga.com, pozneje delal na televiziji in se vrnil v Boston z delom za zvezo alumnov Wellesley College. Tam so se križale poti, ki so Christoperja pripeljale do soustanovitve Twitterja.

Vztrajnost, pogum in volja po preživetju Zgornje zgodbe imajo močan skupni imenovalec. Posameznike, ki so vse življenje dokazovali pogum. Pogum za pot v neznano, kjer niso poznali ničesar in nikogar. Vedeli so le, da ne smejo odnehati. Imeli so voljo, da so svoje interese razvili do stopnje, ki jim je omogočila preboj. Imeli so voljo, da so kljubovali neugodnim okoliščinam in ohranili trezno glavo. Lahko bi postali kriminalci. Lahko bi zapadli v katerokoli od življenjskouničujočih navad. Lahko bi preprosto odnehali, a niso!

Vseskozi so gojili in živeli vztrajnost ter nesluten optimizem tudi v pogostih trenutkih padca in zavrnitve. In prav v tem kontekstu je nastal zdaj že najbrž zgodovinski tvit, ko je Brian Acton ob zavrnitvi na Facebooku zapisal: "Facebook me je zavrnil. Bila je izjemna priložnost za spoznavanje čudovitih ljudi. Veselim se naslednje življenjske pustolovščine."

Viri : Forbes, Mashable, Engadget, Cnet, Twitter, Evancarmichel.com