Sreda, 21. 1. 2015, 13.18
8 let, 7 mesecev
Je napočil čas za slovo od CD-jev?
Pogon CD-ROM je nekako sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja postal računalniški standard - programe in igre smo namesto z disket začeli nameščati s CD-jev, na katere je bilo mogoče spraviti približno tretjino, v nekaterih primerih celo polovico toliko podatkov kot na povprečen trdi disk. Kmalu po prelomu tisočletja se je kot osrednji prenosljivi optični medij začel uveljavljati tudi DVD, ki je uporabniku ponudil skoraj sedemkrat več shranjevalnega prostora (4,7 GB) od CD-ja (700 MB). Filmska industrija in igralna konzola Sony Playstation 3 sta po letu 2006 popularizirala tudi medij Blu-ray, ki lahko v nekaj različicah sprejme od 25 pa vse do 128 gigabajtov podatkov.
Vgradnjo optičnega pogona vse težje upravičijo tudi proizvajalci prenosnih računalnikov, saj industrija (in zahteve uporabnikov) veleva, da mora biti sodoben prenosnik lahek in tanek. Bralniki in zapisovalniki optičnih medijev se sicer še vedno dobro držijo v namiznih osebnih računalnikih, a jih glede na raziskavo portala Lifehacker nikoli ne odpira več kot 40 odstotkov uporabnikov.
Optični diski so v mnogih primerih prav tako edini način za dostopanje do starejših, marsikdaj že pozabljenih vsebin, ki jih na spletu ni mogoče najti, kot so obskurne igre, nišni programi, glasba manj znanih podzemnih izvajalcev. CD-ji so pogosto tudi medij za reševanje zagonskih težav z operacijskimi sistemi Windows in določenimi drugimi programi.