Četrtek, 21. 1. 2021, 22.02
3 leta, 3 mesece
Bidnovo kladivo: ženska, ki bo morda strah in trepet marsikoga
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,78
16
Janet Yellen je bila tudi v službi zadnjih dveh predsednikov Združenih držav Amerike. V obdobju administracij Baracka Obame in Donalda Trumpa, natančneje med letoma 2014 in 2018, je bila predsednica centralne banke ZDA (Federal Reserve ali krajše Fed).
Novoizvoljeni predsednik ZDA Joe Biden si za prvega človeka ameriškega ministrstva za finance želi Janet Yellen. Gre za veteranko ameriške ekonomije, ki je nazadnje opravljala funkcijo predsednice centralne banke ZDA. Yellenova je ta teden sicer že razkrila pomemben del svojih načrtov za prihodnost in resne skrbi ter upravičene strahove povzročila vlagateljem v kriptovalute, kot je bitcoin.
Kriptovaluta bitcoin je v zadnjem tednu dni izgubila blizu dvajset odstotkov vrednosti, najbolj strm padec pa se je zgodil dan po inavguraciji predsednika ZDA Joeja Bidna. Z več kot 32 tisoč evrov, kolikor je bil en bitcoin na borzah vreden v soboto, 14. januarja, je do četrtka začasno strmoglavil na manj kot 26 tisoč evrov.
Analitiki so zvečine opozarjali na dva razloga za padec. Eden je bil množična odprodaja bitcoina na azijskih borzah s kriptovalutami, drugi pa besede Janet Yellen. Gre za izbranko predsednika Bidna za novo finančno ministrico ZDA.
Yellenova v svoji ekonomski politiki tradicionalno daje prednost zmanjševanju nezaposlenosti pred zaviranjem rasti inflacije.
Ali se bodo nad kriptovalute z novo administracijo zgrnili črni oblaki?
74-letna Yellenova, ki je bila v času administracij Baracka Obame in Donalda Trumpa (od 2014 do 2018) predsednica centralne banke ZDA, se je v torek, dan pred Bidnovo inavguracijo, udeležila zaslišanja v ameriškem senatu.
Šlo je za rutinsko formalnost, ki sledi nominaciji za katero od pomembnih vladnih funkcij novoizvoljenega predsednika.
Ob vprašanju, kaj kot verjetna prihodnja ministrica za finance meni o uporabi kriptovalut za financiranje terorizma in organiziranega kriminala, je Yellenova izrazila zaskrbljenost.
"Kriptovalute so še posebej skrb vzbujajoče. Menim, da se precej uporabljajo za nezakonito financiranje. Treba je najti načine, kako preprečiti pranje denarja skozi te kanale," je dejala.
Kriptovalute so že leta potencialno zelo privlačne za kriminalce ali teroriste, saj zagotavljajo precejšnjo mero anonimnosti.
Gre za besede, ki v zadnjih dveh dneh pečejo marsikoga. Yellenova, po mnenju nekaterih, kriptovalutam glede njihove vloge pri pranju denarja in financiranju kriminala pripisuje neupravičeno težo v primerjavi z ameriškim dolarjem.
"V letu 2020 je bilo za nezakonite dejavnosti namenjenih 0,3 odstotka kriptovalut. Na 90 odstotkih dolarskih bankovcev so sledi kokaina. Kaj torej uporabljajo slabi fantje?" se je na njene besede porogljivo odzval Dan Held, eden od šefov znane borze s kriptovalutami Kraken.
0.3% of all cryptocurrency activity in 2020 was illicit.
— Dan Held (@danheld) January 19, 2021
90% of US Dollars has cocaine on them.
Which one is "used by the bad guys" again?
Toda mnoge precej bolj skrbi zavedanje, da Bidnova administracija pod taktirko Yellenove skoraj zagotovo ne bo bistveno odstopala od agresivnega načrta za regulacijo kriptovalut, ki je bil zastavljen še v času Trumpove Bele hiše.
Ameriški urad za preprečevanje pranja denarja (FinCEN) je decembra lani namreč predlagal sistemsko prevetritev področja kriptovalut, ki bi regulatorjem omogočila boljši pregled na kanale, po katerih se preteka digitalni denar.
Izstopala sta dva predloga: eden bi borzam s kriptovalutami naložil odgovornost, da FinCEN prijavi vsako transakcijo v vrednosti vsaj deset tisoč dolarjev, drugi, bolj kontroverzen predlog, pa bi od borz zahteval, da hranijo podatke vsake stranke, ki bi v zasebno digitalno denarnico (takšno, ki je ne gosti borza) prenesla kriptovalute v vrednosti več kot tri tisoč dolarjev.
Največje breme novih ukrepov bi tako nosile borze s kriptovalutami (na fotografiji logotip Binance, ene največjih na svetu), a druge poti trenutno pravzaprav ni. Regulatorji omrežij samih ne morejo nadzirati učinkovito, saj ne delujejo tako kot tradicionalno bančništvo, temveč gre za decentralizirane sisteme, nad katerimi ne bdi nobena ustanova ali posameznik.
Podobni pozivi prihajajo tudi z vrha evropskega bančništva
Strog pristop do globalne regulacije kriptovalut, v prvi vrsti bitcoina, je pred enim tednom sicer zagovarjala tudi predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde.
"Bitcoin je zelo špekulativno sredstvo, s katerim so se v preteklosti že dogajale nenavadne stvari, uporabljal pa se je tudi za obsojanja vredno pranje denarja," je Lagardova dejala po poročanju tiskovne agencije Reuters.
Konkretnih primerov uporabe bitcoina za pranje denarja predsednica EBC sicer ni navedla, zaradi česar si je prislužila nekaj kritik. Znani španski ekonomist Daniel Lacalle je njene trditve o bitcoinu označil za absolutno nezaslišane in opozoril, da velika večina pranja denarja še vedno poteka z dobrimi starimi fiat valutami, kot sta evro in dolar, vloga kriptovalut pa je simbolična.
Lacalle je sicer dodal, da regulacija ne bi bila nujno slaba stvar, če bi bil poudarek izključno na transparentnosti brez implikacij glede zatiranja ali pa celo prepovedi uporabe kriptovalut.
Preberite tudi:
16