Smrtno nevarna kozlova pečenka

"Nenavadno smolo so imeli doslej še neznani tatovi v Velikem Bečkereku," na današnji dan leta 1927 poroča Slovenski narod. "Tamošnji bakteriološki institut je nedavno nakupil nekega kozla, da bi z njegovo pomočjo proizvajal serum proti steklini. Kozla so dobro krmili in marsikateremu siromaku so se sline cedile po mastni pečenki, ki bi jo nudil rogač v zaklanem stanju."

In res so skomine premotile nekega neznanca, ki si je po poročanju časnika želel na cenen način kupiti pečenko za pravoslavni božič. "Kozel je tako še pred praznikom brez sledu izginil. Bolj, kakor tatvina sama, pa je razburilo vodstvo zavoda dejstvo, da je predstavljal ukradeni kozel kaj nevarno pečenko." "Bil je namreč že tako prekojen s serumom, da bi moral vsakdo, ki bi užival njegovo meso, tekom treh tednov oboleti na pasji steklini najhujše vrste. Zato je bakteriološki zavod potom javnih razglasov obvestil neznanega tatu, naj za božjo voljo ne je kozlovega mesa, marveč naj kozla, živega ali mrtvega, vrne zavodu. Tatvino mu odpuščajo in tudi vsako zasledovanje s strani policije je ustavljeno."

"Doslej pa se tat še ni oglasil in kdo ve, ali sploh ve za ta razglas. Bržkone se masti na okusni, a tako nevarni kozlovi pečenki."