Policija, tožilstvo in informacijska pooblaščenka o objavi prisluhov Tomažu Lovšetu

Znano je, da Dnevnik, ki je ob prvi objavi tudi pojasnil stališče časnika, zakaj je objava v javnem interesu, že ves teden nadaljuje objavljanje prisluhov osumljenemu Tomažu Lovšetu, na to njihovo ravnanje pa zdaj opozarjata tako policija kot informacijska pooblaščenka. Kot so poudarili na policiji, "je varovanje izsledkov prikritih preiskovalnih ukrepov pogoj za uspešen konec postopka".

Pri tem se poskušajo na policiji ograditi od tega, da bi bili prav oni tisti, ki so javnosti posredovali prisluhe: "Policija vse izsledke prikritih preiskovalnih ukrepov po prenehanju izvajanja vedno v celoti preda državnemu tožilstvu oziroma sodišču za potrebe nadaljnjega predkazenskega oziroma kazenskega postopka in tako nima interesa, da bi bili javno objavljeni. Vsaka objava namreč lahko škodi obstoječim ali morebitnim novim kriminalističnim preiskavam, zato policija take objave obsoja in poudarja, da je njen cilj zgolj uspešen konec postopka."

Policija vse papirje odda tožilstvu oziroma sodišču Navajajo tudi zakon o kazenskem postopku, ki določa vrste prikritih preiskovalnih ukrepov, pogoje za njihovo uvedbo ter način ravnanja s pridobljenimi izsledki. Policija je tako po zakonu dolžna po prenehanju izvajanja ukrepov vse posnetke, sporočila in predmete, pridobljene z uporabo teh ukrepov, skupaj s poročilom, ki obsega povzetek zbranih dokazov (prepise pomembnih komunikacij), predati državnemu tožilcu.

"Po predaji tožilstvu policija ne hrani nobenih posnetkov, oddaja izsledkov pa ne pomeni, da so s tem vse preiskave končane. Tudi v konkretnem primeru so preiskovalci NPU s podajo kazenske ovadbe in poročila državnemu tožilstvu oziroma sodišču posredovali vse izsledke izvedenih prikritih preiskovalnih ukrepov," so zapisali v sporočilu za javnost.

Tožilci spremljajo objave Iz sporočila bi lahko sklepali, da je treba krivce za to, da so podatki prišli v javnost, iskati pri tožilcih oziroma sodnikih, a javili so se tudi tožilci in zagrozili z ukrepanjem. Zapisali so, da je v zvezi z objavo prisluhov treba "opozoriti, da zakon dovoljuje uporabo takšnih izsledkov samo za namene dokazovanja v kazenskem postopku. Zaradi tega državno tožilstvo te medijske objave v smislu svojih pristojnosti, ki jih ima glede pregona kaznivih dejanj, spremlja. Če se bo izkazalo, da so podani znaki kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, bo tožilstvo ukrepalo skladno z zakonom", so zapisali na spletni strani tožilstva.

Da bo v okviru svojih pristojnosti ukrepala zoper odgovorne, zaradi katerih so mediji prisluhe sploh dobili, pa je v današnjem pozivu medijem napovedala tudi informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar.

Po njenem mnenju je objava podatkov iz predkazenskih in kazenskih postopkov, v katerih še ni bilo glavne obravnave, sporna, medije pa poziva, naj se ne vpletajo v delo preiskovalnih organov oziroma naj ne posegajo v pravice do varstva zasebnosti in osebnih podatkov posameznikov, ki še nimajo niti statusa obdolženca.

Opozarja tudi, da so za preiskovalne organe pomembni le tisti podatki, ki jih pridobijo s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, ki potrjujejo sum preiskovanega kaznivega dejanja, ter da torej ni nujno, da so vsi ukrepi uporabljeni v postopku. Zato v objavi ne vidi nobenega javnega interesa v tej fazi preiskave oziroma je po njenem mnenju objava celo škodljiva.

Kdaj se bomo ustavili, se sprašuje informacijska pooblaščenka "Mediji bi preiskovalnim organom morali pustiti, da opravijo svoje delo, in jim seveda pri tem še kako gledati pod prste, podatkov, ki so zbrani v dokazne namene, pa ne bi smeli uporabljati za polnjenje časopisnih vrstic in, kot se vse prevečkrat pokaže, za obračune oblastiželjnih. Kdaj se bomo torej ustavili?" se sprašuje informacijska pooblaščenka.