SiolNET. Novice Črna kronika
0

termometer

  • Messenger
  • Messenger

"Kriminal je kot plevel: ko enega uničiš, ponavadi na istem mestu zrastejo trije"

0

termometer

V krizi je eksplodirala praksa kršitev pravic delavcev, kriminaliste zaposlujejo goljufije na škodo EU. Migrantska kriza pa bo verjetno povečala zaostanke na področju gospodarskega kriminala.

Gospodarski kriminal predstavlja približno petino kaznivih dejanj, ki jih letno preišče slovenska policija, a na drugi strani iz teh dejanj izvira kar 90 odstotkov ugotovljene finančne škode. S tem področjem se v Sloveniji danes, če upoštevamo zaposlene na Nacionalnem preiskovalnem uradu in vseh (tudi regionalnih) enotah, ukvarja 292 kriminalistov.

Policija je po besedah vodje sektorja gospodarske kriminalitete na policijski upravi Dušana Florjančiča od leta 2012 področje kadrovsko nekoliko okrepila, a rast števila zaposlenih ne dohaja rasti števila gospodarskih kaznivih dejanj. Teh je bilo leta 2008 dobrih sedem tisoč, lani pa že več kot 16 tisoč, kar je približno za 130 odstotkov več.

S Florjančičem in vodjo Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darkom Majheničem smo se pogovarjali o tem, katere pojavne oblike kriminalitete v zadnjih letih dobivajo zagon in kako uspešna je policija pri njihovem pregonu.

Policisti v zadnjih mesecih vztrajno zaostrujejo stavko in zahtevajo višje plače. Kakšne so plače preiskovalcev gospodarskega kriminala?

Florjančič: Največ kriminalistov izvaja naloge v nazivu kriminalistični inšpektor, katerega začetna bruto plača je 1.360 evrov. Za praktično vsa delovna mesta na področju odkrivanja in preiskovanja gospodarske kriminalitete se zahteva visoka strokovna oziroma univerzitetna izobrazba, zaželeno pa je še obvladovanje dodatnih specifičnih znanj.

Plače v policiji niso mamljive, posledično je zelo težko pridobiti vrhunski zunanji kader, saj so takšni strokovnjaki na trgu zelo iskani in seveda bistveno bolje plačani. Policija ima osem tisoč zaposlenih, od tega se 292 kriminalistov ukvarja z gospodarskim kriminalom, kar je tri odstotke in pol vseh. Gre za področje, ki je v letošnjem prvem polletju pomenilo petino vseh kaznivih dejanj in 90 odstotkov ugotovljene škode. Je pregon gospodarskega kriminala dovolj odločen? Florjančič: Menim, da ja. Gospodarski kriminal spada med glavne prioritete dela policije.

Prioritete na področju gospodarske kriminalitete pa so bančna kriminaliteta, varovanje finančnih interesov države in Evropske unije (EU), kazniva dejanja korupcije s poudarkom na področjih, kjer so izražena največja korupcijska tveganja, recimo zdravstvo in energetika. Med prioritetami pa je tudi izvajanje finančnih preiskav, kjer je policija v zadnjem obdobju naredila velik korak naprej.

Kaj so finančne preiskave?

Florjančič: Medtem ko gre pri prvih treh področjih za preiskovanje kaznivih dejanj, gre pri finančnih preiskavah za sledenje, zavarovanje in zaseg premoženjske koristi, ki iz teh dejanj izhaja.

Pravite, da ste na tem področju naredili korak naprej. Kaj imate v mislih?

Florjančič: Leta 2011 smo izvedli 194 finančnih preiskav, v katerih smo sledili 104 milijonom evrov premoženjske koristi, lani pa 315 finančnih preiskav, v katerih smo sledili 198 milijonom evrov protipravne premoženjske koristi. Povečalo se je tudi število pobud, ki smo jih podali na pristojna državna tožilstva, v zavarovanje predlagana premoženjska korist se je v tem obdobju povečala z 52 na 119 milijonov evrov.

Kakšna pa je splošna slika gospodarskega kriminala v Sloveniji? S katerimi kaznivimi dejanji se najpogosteje srečujete?

Florjančič: Naloge preiskovalcev gospodarske kriminalitete delimo na štiri temeljna področja: korupcijsko, finančno, poslovno kriminaliteto in kriminaliteto javnega sektorja. Največ je poslovne kriminalitete, kamor spadajo vsa kazniva dejanja s področja gospodarstva.

Največ je kršitev temeljnih pravic delavcev, na primer neplačevanje prispevkov. To predstavlja okrog tretjino vseh kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete. Tu opažamo skokovit porast. Leta 2010 smo obravnavali 425 primerov, lani 5.671 primerov. Druga najpogostejša je goljufija – lani smo jih zaznali 2.841. Tretja pa je poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja, teh je bilo lani 1.832.

Ti tako imenovani lažji delikti predstavljajo kar 63 odstotkov obravnavanih gospodarskih kaznivih dejanj. Težjih primerov gospodarske kriminalitete je torej manj, generirajo pa bistveno višjo premoženjsko škodo. Seveda pa je tudi preiskovanje teh dejanj precej težje in traja dlje.

Kršitev temeljnih pravic delavcev štejete med lažje delikte?

Florjančič: Tako je, čeprav moram seveda poudariti, da ta kazniva dejanja niso nepomembna. Nasprotno, zelo pomembna so, ker posegajo v socialne pravice ljudi in so zelo odmevna. Policija temu daje primeren poudarek.

Je pa treba poudariti, da policija tu ni prva na vrsti za obravnavanje problematike. Inšpekcijske službe vodijo prekrškovne postopke. Če so zadeve bolj kompleksne oziroma imajo elemente kaznivega dejanja, pa sum naznanijo policiji.

Ob začetku krize smo videli množico primerov, recimo pri propadlih gradbenih velikanih, ko delavci niso imeli plačanih prispevkov, pa tega ni zaznal niti Furs, čeprav je to njegova osnovna naloga. Se je stanje kaj spremenilo? Vam tudi oni pošljejo kakšno prijavo?

Florjančič: Nedvomno je takšnih prijav v zadnjih letih občutno več, sodelovanje med državnimi organi na tem področju pa se je bistveno izboljšalo.

Ne morem ocenjevati dela drugih organov oziroma v čem je bila težava, dejstvo pa je, da je od leta 2008 ta problematika skokovito naraščala. Verjetno je razlog tudi v tem, da je na veliko število kaznivih dejanj vplivala gospodarska kriza, posledično pa večja ozaveščenost ljudi ter boljše sodelovanje državnih organov. Naj pa dodam, da smo leta 2015 vendarle opazili upad.

Je bila kriza razlog za ta kazniva dejanja ali jih je le razgalila?

Florjančič: Ljudje so zagotovo postali bistveno bolj občutljivi za te zadeve. Tudi pritisk javnosti je šel v smeri, da je treba zadeve učinkovito in hitro preganjati.

Eno od področij, ki jih obravnavate, je kriminaliteta javnega sektorja. Za kakšen kriminal gre?

Florjančič: V področje kriminalitete javnega sektorja spadajo kazniva dejanja zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in javna sredstva. Trenutno izstopajo kazniva dejanja pri pridobivanju sredstev Evropske unije (EU), predvsem iz kohezijskih in strukturnih skladov. Največ je primerov kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja in goljufije na škodo EU.

Kakšne goljufije si privoščijo prejemniki evropskih sredstev?

Florjančič: Kaznivo dejanje goljufije na škodo EU je razmeroma novo kaznivo dejanje, saj je bilo uzakonjeno leta 2008. Od tedaj smo vsako leto zaznali več tovrstnih primerov. Leta 2010 je policija podala ovadbe za tri kazniva dejanja, kjer je materialna škoda znašala devet tisoč evrov, leta 2014 pa za 24 kaznivih dejanj, kjer je skupna materialna škoda znašala že več kot 20,7 milijona evrov.

Največ obravnavanih primerov je bilo povezanih s področjem gradbeništva, na primer neopravljeno ali delno opravljeno delo, predloženi lažni računi, previsoko obračunani stroški. Pa tudi z lažnimi dobavami strojev in druge opreme, z izdajo lažnih računov in drugih listin pri organiziranju usposabljanj in izobraževanj ter zaposlovanju delavcev.

Lani je bilo največ primerov na območju ljubljanske policijske uprave, in sicer devet, osem pa na območju mariborske, kjer je bila s kaznivimi dejanji povzročena tudi največja škoda (10,1 milijona evrov). Med ovadenimi storilci je bilo 50 fizičnih oseb in deset pravnih.

Vas Bruselj kaj priganja, da morate te zadeve obravnavati prednostno?

Florjančič: Ne, kaj obravnavati, na podlagi prioritet odločamo sami. Je pa res, da je na ravni gospodarskega kriminala v Sloveniji ves čas okrog tisoč zadev zaostanka. Verjetno se bo to število zaradi obravnave migrantske problematike še povečalo.

Omenili ste, da je med absolutnimi prioritetami dela policije danes tudi preiskava bančne luknje. V zadevi Hypo so preiskave končane.

Majhenič: Tako je. Policija je skupno podala 17 kazenskih ovadb zoper 39 oseb zaradi sumov storitve 32 kaznivih dejanj.

Na prvi pogled se zdi, da je preiskava tam tekla hitreje kot v državnih bankah?

Majhenič: Policija ne glede na to, ali gre za državno ali zasebno banko, postopa popolnoma enako. Lažje nam je bilo preiskovati Hypo, saj so novi lastniki poskrbeli, da je stara uprava zapustila staro delovno okolje, prišel je novi menedžment, ki je bil pripravljen preiskati nepravilnosti in sodelovati s policijo pri preiskovanju kaznivih dejanj. Za to so angažirali tudi tuje strokovnjake – recimo revizorje in bančnike v pokoju –, ki so sodelovali s policijo. Ta je, moram poudariti, vrsto kaznivih dejanj zaznala tudi sama, na primer primere sume zlorabe položaja in pranja denarja. Ne želim podcenjevati dela na področju bančne kriminalitete v preostalih bankah, kjer so odkrili nepravilnosti. Količine naznanjenih kaznivih dejanj preostalih bank ni mogoče primerjati s Hypom, saj gre za izjemno veliko število – samo v največji banki smo zaznali 90 sumov kaznivih dejanj. Poleg tega preiskujemo tudi posle, ki so bili financirani v tujini, recimo na Balkanu, kar terja dodatno policijsko in pravosodno sodelovanje. Naj pa dodam, da bi policijska preiskava v teh primerih morala biti zadnji korak, banke imajo namreč več drugih možnosti za ukrepanje, tudi odškodninske tožbe.

Nekaj je že bilo vloženih.

Majhenič: Tako je.

Policija je že podala nekaj deset ovadb proti bančnikom. So med ovadenimi poslovodstva ali morda tudi zaposleni na nižjih položajih?

Majhenič: Proces ugotavljanja odgovornosti poteka od sprejema vloge na okencu do članov posojilnega odbora, poslovodstva in nadzornikov. Običajno so ovadeni bančniki iz poslovodstva, ovadbe pa se nanašajo tudi na zaposlene na nižjih ravneh, tudi vodje poslovalnic.

Omenili ste težave na Balkanu. Banka Slovenije je pred tedni opozorila, da je še danes velik del slabih posojil vezan na Balkan. Koliko preiskav je vezanih na posle na tem območju?

Majhenič: Aprila 2014 smo podali ovadbo zoper 11 fizičnih oseb v zvezi z odobravanjem osmih posojil družbi s Hrvaške za nakup nepremičnin na Hrvaškem. Protipravna premoženjska korist kot posledica kaznivih dejanj je v tej zadevi znašala okrog 27,3 milijona evrov.

Lani smo obravnavali še dva večja primera suma bančne kriminalitete, povezane z bančnimi posli na Balkanu. V eni zadevi smo ovadili pet oseb, ki so z zlorabo položaja družbam, tudi z Balkana, omogočile okrog 31 milijonov evrov premoženjske koristi, druga zadeva, povezana s projektnim financiranjem na Balkanu, pa še poteka.

Je sicer sodelovanje z bankami danes boljše?

Majhenič: Seveda. Sodelovanje s posameznimi bankami se je po začetnih težavah, ki so se nanašale predvsem na različno tolmačenje dela zakona o bančništvu, ki govori o bančni tajnosti, izboljšalo.

Nenazadnje banke same intenzivno pristopajo k naznanjanju sumov kaznivih dejanj, česar v preteklosti ni bilo. Tudi sodelovanje preiskovalcev z bančniki je bistveno boljše. Razlika je v kakovosti utemeljevanja sumov kaznivih dejanj, banke prilagajo ustrezne listine, za katere ni potrebna sodna odredba.

Četudi se policijski del preiskav premika hitro, se v nadaljnjih fazah postopki precej upočasnijo, kar nekaj sodb v zadevah gospodarskega kriminala je padlo po pravnomočnosti. Kako kot preiskovalci gledate na to?

Florjančič: Naša naloga je, da delo v predkazenskem postopku opravimo strokovno, profesionalno in seveda zakonito, kar je konec koncev zelo pomembno. Ne moremo komentirati poznejših faz postopka. Dejstvo je, da ima vsak osumljenec pravico do obrambe. Naloga te obrambe je, da na sodišču povzroči dvom. To so povsem legalne oblike varovanja osumljenca. Naloga policije je, da dokaze zagotovi kakovostno. Tukaj se naše delo konča.

A če pogledate arhive šest ali osem let nazaj, je bilo težišče preiskav gospodarskega kriminala na policiji. Takrat je bila ta kriva za veliko stvari, ki so se dogajale, pa niso bile preiskane. V zadnjih letih se je z uspešnim delom policije to težišče preneslo drugam. Dejstvo je, da so kriminalci vse bolj inovativni, zadeve vse bolj kompleksne. Ne nazadnje nimamo opravka z narkomani, temveč z izobraženimi in bogatimi ljudmi. S tega vidika lahko mirno ocenimo, da smo uspešni.

Vas primer Ivana Zidarja jezi?

Florjančič: Bil sem vodja delovne skupine, ki se je ukvarjala s čisto lopato. Preiskava, ki je trajala tri leta, je bila ena prvih obsežnejših preiskav na območju Slovenije. V določenih fazah je na tej zadevi delalo do 30 kriminalistov ob podpori deseterice tožilcev specializiranega tožilstva. Vem, koliko dela je bilo vloženega v to zgodbo, koliko let smo, po domače rečeno, kri potili. Vsi upamo, da zadeve, če se postopek sproži, pridejo do konca.

V tej državi ivanov zidarjev ne bo zmanjkalo?

Florjančič: Vedno se najde kdo. Jaz pravim, da je kriminal kot plevel: ko enega uničiš, ponavadi na istem mestu zrastejo trije.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin