Očita mu, da je z nevestnim in malomarnim delom onemogočil sojenje policistu Zlatku Gomilšku, ki naj bi leta 2006 na spletnem forumu grozil Janši, ko je bil ta še predsednik vlade, poroča Žurnal24. Policist je grožnje takratnemu predsedniku vlade sicer zanikal, toda tožilci so ga zaradi ogrožanja Janševega življenja in varnosti že avgusta 2006 obtožili, primer pa je zastaral.
Ovadbo so vložili "zoper neznanega sodnika"
Odvetnik Franci Matoz, prek katerega je Janša vložil ovadbo, je potrdil, da so vložili kazensko ovadbo "zoper neznanega sodnika, ki mu je bila v reševanje dodeljena kazenska zadeva zoper Zlatka Gomilška, in zoper predsednika Okrajnega sodišča v Ormožu". Žurnal24 sicer navaja, da naj bi primer obravnaval sam predsednik sodišča Janko Keček.
Do relativnega zastaranja primera je prišlo že 22. junija 2009, ormoško sodišče pa je sklep o ustavitvi postopka izdalo konec lanskega leta, torej skoraj leto in pol zatem. Sklep je Janša prejel šele v začetku maja.
Keček je po navedbah Žurnala24 razložil, da je Gomilškov pregon zastaral zaradi "devet mesecev trajajoče bolniške odsotnosti kazenskega sodnika". Pojasnil je še, da je moral zaradi bolezni od začetka marca do konca novembra 2009 reševanje službenih zadev odložiti. V času od 1. decembra do konca julija 2010 pa je delal štiri ure na dan. Kečka je tik pred vrnitvijo z bolniškega dopusta in pet mesecev po zastaranju primera vrhovno sodišče nagradilo z medaljo za življenjsko delo, saj "da od leta 1981 nadvse uspešno vodi sodišča in spada med nadvse učinkovite sodnike".
Kot so zapisali na spletni strani Vrhovnega sodišča RS, je Masleša 10. maja, dan po medijskem poročanju o zastaranju zadeve, predsedniku mariborskega višjega sodišča Miroslavu Pliberšku odredil, naj primer raziščejo in ugotovijo, ali obstajajo razlogi za služben nadzor sodnikovega dela ter morebitno ukrepanje.
Vročitve obtožnega predloga obdolžencu ni bilo
Ugotovitve so pokazale, da v omenjenem primeru od prejema avgusta 2006 do nastopa relativnega zastaranja junija 2009 ni prišlo do vročitve obtožnega predloga obdolžencu in do razpisa glavne obravnave, niti ni bilo opravljeno kakšno drugo procesno dejanje, ki bi pretrgalo relativno zastaranje, pišejo na vrhovnem sodišču. Pliberšek je zato po njihovih navedbah odredil nadzor širšega poslovanja sodne uprave na ormoškem sodišču, šele nato bodo lahko pripravili predloge za konkretne disciplinske ukrepe.
"Nestrokovnega dela ne moremo dopuščati"
Masleša je omenjeno ravnanje sodišča označil kot nedopustno in nerazumno. "Malomarnega ali nestrokovnega dela ne moremo dopuščati, pri čemer daljša bolniška odsotnost nekega sodnika ne more biti upravičen razlog. Sodstvo mora delovati nepristransko in strokovno in prepričan sem, da velika večina sodnikov tako tudi ravna," poudarja. Po njegovem mnenju je edina prava pot, da ne poudarjamo le, kar je dobro, ampak da tudi sankcioniramo morebitne slabosti v sistemu.
Kečka sodišče nagradilo za življenjsko delo
Žurnal24 še navaja, da je Kečka tik pred vrnitvijo z bolniškega dopusta in pet mesecev po zastaranju primera vrhovno sodišče nagradilo z medaljo za življenjsko delo, saj "da od leta 1981 nadvse uspešno vodi sodišča in spada med nadvse učinkovite sodnike".
Zalar: Delovanje sodišča naj preveri sodni svet
Minister za pravosodje Aleš Zalar je v zvezi z zastaranjem zadeve na ormoškem okrajnem sodišču in ovadbo Janeza Janše sodnemu svetu predal vso dokumentacijo. Od sveta pričakuje, da bo presodil, ali predsednik ormoškega okrajnega sodišča zagotavlja sojenje brez nepotrebnega odlašanja, je Zalar povedal po obisku na ptujskem okrožnem sodišču.
Zalar je s predsednikom ptujskega okrožnega sodišča Andrejem Žmaucem pregledal reševanje zadev v tamkajšnjem sodnem okrožju. Kot je pojasnil, je predsednika okrožnega sodišča "posebej prosil, naj preveri sistem spremljanja in ukrepanja v primeru zastaranja kazenskih zadev." Pri tem je izpostavil predvsem primer zastaranja zadeve na ormoškem okrajnem sodišču.
Po zakonu o sodiščih je sodni svet tisti, ki presoja, ali predsednik sodišča opravlja svoje naloge v skladu z zakonom, zagotavlja sojenje brez nepotrebnega odlašanja in sprejema potrebne ukrepe, zato je po besedah Zalarja prav, da sodni svet to oceno izvede "tudi v tem konkretnem primeru". Sodnemu svetu je predal celotno dokumentacijo o omenjeni zadevi, je še dodal.
Predsedniki morajo biti pozitiven zgled
Sodnemu svetu je minister predlagal, naj oceni, ali so izpolnjeni pogoji za ukrepanje. Zalar namreč meni, da morajo biti predsedniki in podpredsedniki sodišč pozitiven zgled tako sodnikom kot širši javnosti. "Gre za vprašanje pravilnega vodenja sodišča s strani predsednika in podpredsednika," je povedal minister, ki meni, da se lahko zaupanje javnosti v sodstvo zgradi le, če bo primer, "ko gre za odstopanje od ustaljenih pravil, obravnavam po merilih najstrožje presoje".
Janez Janša
3
