Petek, 21. 10. 2022, 22.06
1 leto, 4 mesece
Žiga Turk: Mačka je neodvisna, nekatere miši plešejo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,31
66
Žiga Turk
Ideologija, ki bi rada postala prevladujoča, po možnosti edina, celo totalitarna, si želi podrediti jezik. S tem omejuje, kaj ljudje mislijo, deloma nadzoruje, kaj ljudje mislijo, da mislijo, povsem pa nadzoruje, kaj ljudje pravijo, da mislijo, in kako skozi javno diskusijo oblikujejo neko skupno zavedanje o svetu in skupnost kot tako. Ideologije zato ugrabljajo besede in jim dajejo drugačen, potvorjen pomen. V našem vsakdanjem jeziku so tako na primer potvorjeni pomeni besed pravično (postala je sinonim za enako), napredno (sinonim za dobro), demokratično (sinonim za enakostno).
Neodvisno to, neodvisno ono
Zadnje čase veliko stavijo na besedo neodvisno. Dobiva sloves neke univerzalne medalje, ki povzdigne nad oblake karkoli, na kar je ta pridevnik pripet. Pa naj gre za neodvisne novinarje, neodvisne medije, neodvisne predsedniške kandidate, neodvisne pridelovalce krompirja in neodvisne filmske producente. Ker je neodvisnost dobra – namreč neodvisnost od tuje energije, hrane, vojske, politike, pa od staršev in od stricev in od tet.
Pravi razcvet doživlja neodvisnost v zvezi z mediji. Mediji, da morajo biti neodvisni. Javni mediji tako ali tako, zasebni mediji pa tudi. Najsvetejši primer javnega medija je BBC. Vsakič, ko bi kdo rad povedal, da je fajn in da je nepogrešljiv, pove, da je medij, da je medij tudi BBC, in ker je BBC fajn, je tudi medij, katerikoli že, fajn.
BBC je nastal kmalu po prvi svetovni vojni. Vojne so na splošno dober izgovor, da si države prigrabijo več pooblastil in se vsilijo za posvečenega izvajalca kakšne nove storitve. Vojne namreč res ne more usmerjati nevidna roka, vojske se ne da prepustiti trgu, nekdo mora z vrha navzdol komandirati vojake, komandirati vojaško industrijo, razporejati omejene vire. Vojne razmere so za vse, ki si želijo debelo državo in močno vlado, kot naročene. Ko zdaj gledamo ambicije Bruslja, da bi ustvaril tudi zdravstveno unijo, dodajam, da so tudi velike katastrofe, na primer epidemije, dober izgovor za krepitev države na račun državljanov in zasebnikov.
BBC je zamisel inženirja
Duhovni oče BBC in direktor v obdobju, ko se je oblikoval zgled za javne medije v Evropi, je bil Škot John Reith (vir). Po izobrazbi je bil inženir, po prepričanju pa tako trden kristjan, da na začetku BBC ob nedeljah dopoldne sploh ni oddajal, da bi se ljudje lahko posvetili bogoslužju in drug drugemu. BBC je dobil nalogo "delovati v javnem interesu in služiti vsem občinstvom z zagotavljanjem nepristranskih, visokokakovostnih in izjemnih vsebin ter storitev, ki informirajo, izobražujejo in zabavajo". Gojil naj bi britanske vrednote, kot so "natančnost, nepristranskost in poštenost". Neodvisnost se v poslanstvu BBC komaj pojavlja – v smislu, da je "zaupanje temelj BBC in so neodvisni, nepristranski in resnicoljubni" (vir).
Ko opredeljujemo svoje želje v zvezi z zadevo, ki bi jo radi imeli, lahko opredelimo vhodne, procesne ali izhodne kriterije in omejitve. Primer vhodnih kriterijev je na primer, da želimo, da je mačka črna. Primer procesnih kriterijev je, da je mačka opremljena z zvončkom okrog vratu, da imajo miši več možnosti. Primer izhodnega kriterija je, da mačka ujame toliko in toliko miši.
Pri poslanstvu BBC je poudarek na izhodnih kriterijih – kakšen produkt od njega pričakujemo – nepristranski, resnicoljuben, pošten. V ospredju je gledalec oziroma poslušalec in njih zanima, da gledajo kakovosten program, malo ali nič pa, kako se do takega programa pride. Pri vpitju, da morajo biti mediji neodvisni, gre za vhodni kriterij. Radi nas bi prepričali, da bodo, če bodo mediji neodvisni, novinarski izdelki nepristranski, resnicoljubni in pošteni. Kar je seveda zavajajoče.
Dobra in slaba neodvisnost
Če lastnik od novinarja zahteva, da je pristranski, je v tem primeru neodvisnost dobra. Če pa lastnik od novinarja zahteva, da je nepristranski in naj preneha svoj politični aktivizem, potem je pa neodvisnost novinarjev slaba. Skratka, "po njih sadovih jih boste spoznali", ne po tem, kako je bil oblečen sadjar, ki je drevesa obrezoval.
Tisti, ki imajo zadnja leta polna usta medijske in novinarske neodvisnosti, seveda niso tako neumni, da tega ne bi vedeli. Pri nas je v ozadju dodatno še vedno goreča želja po samoupravljanju, ko torej nikomur v javnem sektorju nikjer in nihče ne sme ničesar naročiti, ker je to nedopusten poseg v že kakšno avtonomijo.
In se zato vztraja pri vhodnih oziroma procesnih kriterijih. Novinar bi lahko bil samo nekdo, ki ima pravo šolo. O medijih ne bi smeli razmišljati ljudje, ki so inženirji kot baron Reith, ampak samo taki, ki imajo za seboj dovolj let indoktrinacije na ustrezni šoli. In novinarji naj bi bili neodvisni, beri, nihče jim ne bi smel ničesar reči. Vsi se s tem ne strinjajo.
Tudi Bruselj za neodvisnost …
Evropska komisija je pred mesecem predstavila predlog Evropskega akta o svobodi medijev (vir). Kot bogati žganci z ocvirki je tudi ta obsežno zabeljen z besedo neodvisno. Petdesetkrat se pojavlja ta beseda, po enkrat pa beseda nepristransko, pluralistično, uravnoteženo. Beseda resnicoljubno se ne pojavi nikoli. Komisija je zaznala priložnost, ki jo prinaša panika glede lažnih novic, ruske propagande in malopridnih medijev, zaradi katerih so izvoljeni napačni politiki, in bi širila pooblastila Bruslja. Širila še na področje medijev, ki so do zdaj veljali za nacionalno pristojnost. Širila z za lase privlečenim argumentom, da ureja skupni trg, namreč medijski. Skupni trg nedvomno je pristojnost Bruslja in tako dobivamo še en primer, kako nastaja vedno tesnejša unija, ne da bi kdo spremenil kakšno pogodbo.
Predlog uvaja svobodo govora na dveh ravneh. Eno za "prave", "neodvisne" medije in drugo za nas preostale. Vsebine teh drugih bodo smeli tehnološki velikani precej bolj svobodno cenzurirati kot vsebine tistih prvih. Živela svoboda. Nekaterih.
Je pa napor Bruslja razumljiv. Demokracija naj bi bila ogrožena, ker če ne bomo pazili, se bodo širile vse mogoče ideje. Kar je res. Eden od očetov ameriške demokratične ustave, John Adams (vir), je rekel: "Ne obstaja oblast, ki bi imela dovolj moči, da bi se spopadla s človeškimi strastmi, ki jih ne obrzdata morala in vera." In dalje, "naša ustava je bila narejena samo za moralne in verne ljudi. Povsem neustrezna je za vladanje kakršnimkoli drugim".
… in dobro ve, zakaj
Drugače povedano, če ljudje sami v sebi nimajo omejitev, bo večina izglasovala karkoli. Recimo, da so Judje manjvredni, da je zavist vrlina in zato kraja poštena ali da je moški ženska, ženska pa moški. Kar se že dogaja in ni dobro. Vzgoja je tista, ki prepreči, da bi si večina izglasovala razpad civilizacije. In ker vera posebnega vpliva na vzgojo več nima ali pa je ta vpliv po mnenju razsvetljene večine napačen, mora vzgajati nekdo drug. Liberalnodemokratična politika in tudi raznorazni trdorokci kratkoročno stavijo na medije, dolgoročno pa na vzgojo in izobraževanje. Žal ne v smislu, da bi se ljudje samoomejevali, ampak da se vsako slabost in razvado naredi za vrlino.
In kaj ima s tem neodvisnost? Na novinarskih šolah že dovolj dolgo prevladujejo ljudje naprednih nazorov in napredna politika nekako upa, da če jim bo pustila, da delajo, kar hočejo, bodo delali tako, kot njej ustreza. Če bodo mediji neodvisni, beri, če bodo novinarji pisali, kar hočejo, bo demokracija dajala "prave" rezultate, svet pa se bo vrtel v "pravo" smer.
Spopad idej, ki prinaša resničen napredek, bo tako še bolj neenakopraven, rezultati pa temu primerni. Slabi.
Skratka
Povsem nepomembno je, ali je mačka odvisna ali neodvisna, glavno je, da lovi miši. Če lovi samo bele miši, ji je treba, ne glede na vso neodvisnost, naročiti, da lovi tudi črne. To ni napad na njeno neodvisnost, to od domače mačke pričakuje vsak kmet. Tudi naj vas ne zmede, če vam bo mačka razložila, da je ona stroka in da že sama ve, katere miši je treba loviti. Če črnih miši ne lovi, je pač treba nabaviti še eno mačko.
Verjamem, da črne miši niso navdušene nad tem, kar sem povedal zgoraj, in da si želijo, da bi bile povsod samo mačke, ki lovijo bele miši, črnih pa ne. In si za to prizadevajo.
Vsak kmet pa ve, da je treba vse miši obravnavati enako.
66