Sobota, 31. 12. 2022, 23.11
1 leto, 10 mesecev
Srečno, zdravo in veselo 2023!
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,46
2
Novinarke in novinarji v uredništvu Siol.net vsem bralcem želimo srečno, zdravo in veselo novo leto 2023! Naj bo tudi uspešno na vseh področjih, predvsem pa mirno. Kakšna usoda nas vse skupaj čaka, je sicer še zapisano v zvezdah, a nekaj zadev je že mogoče napovedati.
Bo vojne v Ukrajini konec?
Slovenke in Slovenci bomo seveda ujeti v svetovno in evropsko dogajanje, ki mu bo tempo še naprej narekovala vojna v Ukrajini. Prav nič ne kaže, da bi se vojna lahko kmalu končala, vendar upanje tli.
Kakšnih mirovnih pogovorov še ni na vidiku. Nič ne kaže, da bi se Rusija vdala pritisku mednarodnih sankcij in se začela umikati. Ukrajina pa tudi ne kaže pripravljenosti na to, da bi Rusiji prepustila vzhodne pokrajine.
Vojna v Ukrajini, ki jo je 24. februarja lani z agresijo sprožila Rusija, se bo zagotovo nadaljevala še v letu 2023. Tli upanje, da se bo v tem letu tudi končala.
Pri tem jo Zahod z ZDA na čelu izdatno podpira, zato se bodo boji za osvoboditev Donbasa zagotovo nadaljevali. In razvoj dogodkov na bojišču bo pokazal, ali bo katera od strani potisnjena dovolj v kot, da bo privolila v pogovore o prekinitvi ognja.
V Evropi seveda upamo, da bo to Rusija in ne Ukrajina. Hkrati tudi upamo, da Rusija v nekem obupu pred porazom ne bo uporabila jedrskega orožja.
Nadaljevanje nestabilnosti na globalnih trgih
Negotovost na bojišču v Ukrajini je že v letu 2022 povzročila tudi velike negotovosti zlasti na energetskih trgih in v oskrbi predvsem afriških držav z ukrajinskim žitom. Te negotovosti se bodo zagotovo nadaljevale še dolgo časa po tem, ko bo vojne v Ukrajini že konec.
Edini odgovor Evropske unije in z njo Slovenije je iskanje alternativ ruskim energentom in "zeleni prehod" na obnovljive vire ter s tem večja energetska neodvisnost stare celine. V letu 2023 bo treba narediti velik korak naprej na tem področju, da se prihodnjo zimo ne bomo spet spraševali, kako se bomo greli.
Evropa bo morala rešiti preveliko odvisnost od ruskih energentov, zlasti plina.
Konec koncev pa je že tudi skrajni čas za to, če kot človeštvo še želimo narediti kaj v smeri boja proti (prevelikim) podnebnim spremembam.
To vsekakor ne bo enostavna naloga. Ker se zaradi vseh negotovosti, ki so se nakopičile že s pandemijo covid-19, napoveduje pomembno umirjanje gospodarske rasti, če ne že kar recesija, ki jo spremlja še inflacija, bo usklajeno delovanje voditeljev EU ključno. Poleg tega bo moralo biti to delovanje tudi hitro, kar pa je v EU notorična težava. Vendarle upamo na najboljše.
Tudi Slovenija pred zahtevnimi izzivi na energetskem področju
Glede na to, da ima Slovenija za premierja energetskega strokovnjaka Roberta Goloba, so upravičeno visoka pričakovanja, da naša država ne bo med tistimi, ki bi imele večje težave zaradi energetske krize.
Ob koncu prejšnjega leta je bilo sicer kar nekaj negotovosti, zlasti za gospodarstvo, ki se je spopadalo z enormnimi cenami energije, kar naj bi zdaj omilil nov zakon, ki predvideva subvencioniranje cen elektrike in plina, shemo za subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo ter ukrepe za zagotavljanje likvidnosti podjetij. Ukrepi so ocenjeni na 1,2 milijarde evrov.
Kako bo premier Robert Golob reševal težave zaradi energetske krize?
Kakšni bodo konkretni načrti za pospešitev naložb v energetiki, pa bo treba na vlado še počakati. Napovedujejo se sicer pospešena vlaganja, zlasti v projekte obnovljivih virov energije, pričakovati pa je mogoče tudi večji premik glede gradnje drugega bloka nuklearke. Ta očitno postaja že dogovorjen projekt, čeprav odločitev o tem še ni bila sprejeta in se je napovedoval celo referendum.
A Slovenija seveda ni izoliran otok in pomembno bo, kakšni bodo skupni odgovori na izzive na evropski ravni. Pomembno bo tudi, kaj se bo dogajalo v največjem evropskem gospodarstvu, Nemčiji.
Glede na napovedi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) se bo sicer gospodarska rast v Sloveniji občutno umirila in dosegla zgolj 1,4 odstotka, če pa se bodo razmere v glavnih trgovinskih partnericah poslabšale, bi se utegnil obseg BDP celo skrčiti.
Obeti so trenutno optimistični, da se bo Nemčija izognila recesiji. To bi bila dobra novica tudi za Slovenijo.
Izzivi za vlado predvsem v zdravstvu
Vlada se poleg tega spopada tudi z vse večjimi pritiski na javne finance, zlasti z zahtevami po zvišanju plač javnih uslužbencev. Zaposlenim v javnem sektorju so se oktobra že zvišale plače za 4,5 odstotka, za še štiri odstotke pa naj bi se jim še aprila.
Poseben dogovor je konec decembra sklenila tudi z zaposlenimi v zdravstvu in socialnem varstvu. Toda zdravniki kljub tudi 20-odstotnemu zvišanju plač z dogovorom niso zadovoljni in napovedujejo stavko za 11. januar.
Izzivi v zdravstvu bodo sicer za vlado ena od glavnih in prednostnih nalog že takoj v novem letu. Pereča težava je zlasti dostop do osebnega zdravnika. Brez tega naj bi bilo kar 130 tisoč prebivalcev in zbirajo se že tudi protestniki, ki opozarjajo, da Slovenija številnim ne zagotavlja več ustavne pravice do zdravstvenega varstva.
Kakšne odgovore na velike izzive v zdravstvu bo ponudil minister Danijel Bešič Loredan?
Bo na političnem področju manj trenj?
Se pa, upajmo, vsaj na notranjepolitičnem prizorišču v novem letu obeta manj političnega preigravanja. Po supervolilnem letu, ko smo volivci izvolili nov državni zbor, predsednico republike ter nove župane in občinske svete, za nameček pa na referendumu potrdili še novele treh zakonov, v novem letu (za zdaj) ni predviden niti en odhod na volišča. Če seveda ne bo kakšnega izrednega referenduma. Po debaklu, ki ga je SDS doživela na trojnem referendumu konec novembra, je to sicer malo verjetno. Ni pa nemogoče.
Tako je bolj verjetno pričakovati "boje" znotraj vladne koalicije. Že v uvodnih taktih leta se tako obetajo spremembe v vladni ekipi. Po uveljavitvi spremenjenega zakona o vladi, ki je dobil zeleno luč na referendumu, bo treba imenovati tri nove ministre, za nameček pa še novega notranjega ministra po odstopu Tatjane Bobnar s položaja.
Slovenija pospešeno v boj za sedež v Varnostnem svetu Združenih narodov
Na zunanjepolitičnem področju je medtem mogoče pričakovati predvsem pospešek v kampanji za nestalno članstvo v Varnostnem svetu Združenih narodov v letih 2024 in 2025. Volitve v Generalni skupščini ZN bodo namreč že junija.
Za položaj Slovenija tekmuje z Belorusijo in čeprav se zdi, da v trenutni globalni konstelaciji sil ne more izgubiti, pa v Mladiki ne želijo tvegati in prepustiti kampanje naključjem. Zlasti na afriški celini bo zahtevno dobiti zadostno podporo. Na koncu bo treba namreč dobiti podporo najmanj 129 držav.
Konec leta so se znova močno zaostrili odnosi med Srbijo in Kosovom.
Slovenija sicer krepi tudi svojo aktivnost v regiji Zahodnega Balkana, kjer je odigrala pomembno vlogo pri podelitvi statusa kandidatke za članstvo v EU Bosni in Hercegovini. V regiji se sicer znova zaostrujejo razmere, zlasti med Srbijo in Kosovom. Zunanja ministrica Tanja Fajon je že napovedala, da bo po obiskih Srbije in Črne gore sredi decembra sredi januarja obiskala tudi Kosovo in BiH.
Aktivnosti v regiji napoveduje tudi nova slovenska predsednica Nataša Pirc Musar, ki obljublja nadaljevanje dejavnosti v pobudi Brdo-Brioni. Že danes pa naj bi sodelovala tudi na slovesnosti ob vstopu sosednje Hrvaške v schengensko območje in prevzemu evra.
Leto pisatelja Tavčarja in arhitekta Ravnikarja
Več aktivnosti se obeta tudi na področju kulture, kjer nova vlada napoveduje okrepitev aktivnosti pri prenovi in dograditvi ljubljanske Drame, za kar je v proračunih za 2023 in 2024 predvidenih 57 milijonov evrov. Končno pa naj bi se začela tudi gradnja NUK II., za katero je bilo tik pred božičnimi prazniki izdano gradbeno dovoljenje.
Po desetletjih načrtovanja nove Narodne in univerzitetne knjižnice oziroma NUK II naj bi se gradnja končno začela.
Vlada je sicer letošnje leto razglasila za leto pisatelja in politika Ivana Tavčarja ter arhitekta Edvarda Ravnikarja. Letos namreč zaznamujemo 100. obletnico smrti Tavčarja in 30. obletnico smrti Ravnikarja.
Poleg tega se bodo letos zaokrožili tudi projekti ob stoletnici rojstva pesnika Karla Destovnika Kajuha in leto 2023 bo še vedno nekoliko tudi njegovo leto.
V letošnjem letu se pričakuje tudi razrešitev problematike RTV Slovenija in normalizacijo razmer v tej javni medijski hiši. To sicer kljub pričakovanjem številnih, ki so konec novembra podprli novelo zakona o RTV na referendumu, ne bo tako hiter proces. Najprej bo namreč treba imenovati člane novega sveta RTV, za kar je rok 60 dni, nato bo sledilo izbiranje nove uprave, kar prav tako ne bo ravno hiter proces, šele zatem je mogoče pričakovati prve realne spremembe dosedanje politike, ki so jo volivci na referendumu jasno in glasno zavrnili.
V pričakovanju svetovnega prvenstva v Planici
Veliko pa si Slovenija (spet) obeta na športnem področju. Letos bo država gostila doslej največji zimski športni dogodek – svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah, ki bo v Planici med 20. februarjem in 5. marcem.
A to še ne bo vse – Slovenija bo gostila še eno veliko tekmovanje – med 15. in 25. junijem bo na sporedu evropsko košarkarsko prvenstvo za ženske. V Mariboru pa bo julija tudi olimpijski festival evropske mladine.
Pa tudi sicer bo država gostila več posameznih športnih dogodkov, zlasti svetovnega pokala v alpskem smučanju in smučarskih skokih, junija pa je na sporedu še kolesarska dirka po Sloveniji.
In medtem ko že držimo pesti za slovenske orle na novoletni skakalni turneji, sploh ne dvomimo o tem, da nas bodo slovenski športniki vse leto razveseljevali in razvajali s svojimi uspehi, tako doma kot na tujem.
Bomo videli torej, kako se bodo postavile zvezde.
SREČNO!
Slovenski skakalec Anže Lanišek
2