Moje oči bežijo drugam

Ob tem obožujem pogled na vsak del tvojega telesa. Po napornem dnevu tvoja koža še vedno enako diši. Daješ mi občutek ljubljenosti. Da ti ogromno pomenim. Vzameš si čas zame. Za najine maratonske pogovore, dotike in tek v naravo. Osrečuješ me. Želim si te. Ljubim te za vedno!

Človek je ljubezen in ljubezen nosi v sebi

To so občutja in misli, ki vsakega človeka navdajajo z željo po še in še. Z željo, da se nikoli ne končajo. Kar je v bistvu povsem normalno. Človek je ljubezen in ljubezen nosi v sebi. Ustvarjeni smo za prejemanje in dajanje. Pa naj si bo to ljubezen do človeka, živali, predmeta ali dela. Če je na enem področju nimamo, jo lahko kompenziramo na drugem področju. Ljubezen v primeru, če je nimamo ali ko jo izgubimo, večno znova iščemo.

Ne želim si, da se slečeš in gol/a ležeš zraven mene

Iz nekoč nečesa navdihujočega pa se v mnogih partnerskih odnosih stvari obrnejo v nekaj povsem drugega. Moje oči več ne iščejo tvojega telesa. Ne želim si, da se slečeš in gol/a ležeš zraven mene. Bojim se tvojega dotika, saj se me dotakneš le, ko si želiš spolnosti. Ne pospravljaš za seboj. Smrčiš. Kako ješ. Si naredil/a to in tisto in zakaj ne. Utrujen/a sem. Boli me glava. Nimam časa … 

Kaj se dogaja z mojo ljubeznijo do partnerja/ice? Moje oči ne vidijo več samo tebe. Moje telo si v množici mimoidočih poželi drugega/o. V bistvu pa ne gre za to, da zgolj opazim. V bistvu iščem. Takšne misli in želje so močan znak za alarm. Vajin odnos je treba vzeti pod drobnogled. Nekaj manjka. Je to pogovor, skupno preživljanje časa, razumevanje … nekaj, kar vama daje občutek ljubljenosti.

Kaj je občutek ljubljenosti?

Pa ste se kdaj v življenju vprašali, kaj je za vas občutek ljubljenosti? Kako in s čim ga občutite? In kaj za partnerja/ico? Ne, ni samoumevno. Vsak posameznik doživlja občutke ljubljenosti na svojstven način. Enemu pomeni nekaj (npr. skupno udejstvovanje pri športu) veliko, medtem ko drugemu lahko prav enaka stvar nič. Da je mera polna, po navadi drugemu kažemo občutek ljubljenosti na način, kot bi si želeli, da nam ga podaja oziroma izkazuje drugi. A tako se v največjih primerih pari med seboj izgubijo. Dejstvo pa je, da drugi tega ne more kar vedeti. Nihče nima čarobne krogle.

Če pa partnerju/ici poveste, kaj je vam tisto, kar vam daje občutek ljubljenosti, je nekaj ogromnega, kar ste lahko naredili, da vas lahko drugi osrečuje. Podali ste navodilo za uporabo. Na drugemu ali vas je, da to uporabite, kljub temu, da se vam zdi to čisto brez zveze.

Nekaj je pogledati in drugo je buljiti, slačiti s pogledom

Opaziti lepega, lepo oblečenega moškega ali zgolj nenavadnega je nekaj povsem normalnega. Prav tako je povsem normalno opaziti lepo, lepo oblečeno ali zgolj nenavadno žensko. Ljudje opazimo že samo premikanje, ki zmoti naše vidno polje, ko na primer sedimo v restavraciji. A obstajajo velike razlike. Pri takšnem bežnem pogledu se v telesu tistega, ki opazuje, ne zgodi ali dogaja popolnoma nič. Opazovana oseba v enem trenutku je in v naslednjem je ni več. Pride in gre. Ni bila iskana.

Nekaj popolnoma drugega je, če vaš partner ali vaša partnerica v vaši prisotnosti ali ne, po prostoru išče, se spogleduje, koketira. Nekaj je pogledati in drugo je buljiti, slačiti s pogledom. Nekaj je opaziti in drugo poželeti, nositi v mislih. Mislim, da si nihče v predanem partnerskem odnosu ne bi želel ljubiti se z nekom, ki nosi v svojih mislih nekoga drugega oziroma drugo.

Da osebo, ki jo ljubite, nosite stalno v mislih, jo vonjate tudi, ko ni fizično prisotna in v mislih opazujete vsak njen nasmeh, preigravate skupno preživeti čas, nasmeh na obrazu in tudi razreševanje konfliktov, ni zgolj posledica faze zaljubljenosti. Ne dogaja se zgolj na začetku dvorjenja, da imate oči in misli zgolj za vašo izbranko oziroma izbranca. Pari, ki znajo partnerski odnos iz dneva v dan, iz tedna v teden, iz meseca v mesec in z leta v leto nadgrajevati in poglabljati, s tem poglabljajo tudi pripadnost in spoštovanje.

Prava ljubezen je na drugi strani mostu. Zaljubljenost se z njo ne more niti primerjati. Ni čudno, da se pogosto zgodi, da tista dva posameznika, ki skozi življenje dosežeta to raven ljubezni, umreta eden za drugim. V pravem pomenu besede sta skozi življenje postajalo eno. Pazite, da vaše nekoč vse, vir največje sreče, ne postane vir največje nesreče. Seveda pa je to odvisno od vaju obeh.

Kolumne izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Siol.net.