Kriza brez kurirjev

Isti dan je tudi izjavila, da se je dogovorila, da bo ZZZS izolski bolnišnici predčasno nakazal denar, da ne bo stavke zaradi neizplačila plač. In hkrati je trdno obljubila, da bo lastnoročno poslala projektante in zidarje v UKC, da bodo dokončali urgentni blok.

Vam to kaj pove o načinu delovanja in pooblastilih naše zdravstvene politike?

Najprej to, da mora ministrica za resor, ki obrača tri milijarde evrov, podpisati dovoljenje za zaposlitev neke sestre v UKC za določen čas. Recimo, da gre pri tej sestri za deset ali petnajst tisoč evrov bruto bruto.

Kdaj naj uboga ministrica vse te zadeve premisli Če malo posplošim, se je torej naša uboga ministrica ob svojih milijardnih pooblastilih dolžna vtikati v kakih dvesto tisoč zadev letno! Kdaj naj uboga ministrica vse te zadeve premisli in kakovostno opravi?!

A na srečo ima leto 2015 zaradi praznikov ob koncih tedna neobičajno veliko delovnih dni, kar 255, in to znese celih 2088 delovnih ur. Če ministrica uredi kakih sto zadev na uro, ji bo torej uspelo ostati na tekočem z zdravstvenim resorjem.

Upanje torej ostaja. A opozarjam, da mora biti zares prizadevna in hkrati paziti, da se ji ne vname zapestni sklep, podobno kot se (pre)zagretih teniških igralcih pojavi teniški komolec.

Ministrica trdo dela Povsem neupravičena so torej zgražanja vseh, ki delajo v zdravstvu in okoli njega, da se ministrica z nikomer ne pogovarja in se o ničemer ne izjasni, ampak ločena od vsega sveta sedi v svoji pisarni in nekaj piše in računa. Pomislite, sto zadev na uro, če hoče ostati dosledna pri svojih političnih dolžnostih in pooblastilih glede zaposlitve sleherne sestre in glede zamenjave vsake aparature v bolnišnicah, da o vodovodarjih in električarjih na onkologiji niti ne govorim.

Kako bi se vi počutili v njeni koži? Bi zares zmogli po vseh na tisoče zadevah popoldne pokomentirati še vsako aktualno epidemijo ali evtanazijo, kot to pričakujejo vsiljivi zdravstveni novinarji? Saj sploh ne bi vedeli zanjo, ker ne bi imeli časa niti za površno branje novic; pri sto podpisih na uro bi lahko evtanazirali polovico Slovencev, preden bi se vam zazdelo, da morda ni več vse tako, kot bi moralo biti.

Varnostnike so opozorili, naj ne streljajo, če se ponoči sproži alarm Seveda v nekih drugih svetovih medicinske sestre zaposlujejo šefi oddelkov, aparature menja finančno-nabavna služba, z vodovodarji se pogovarja šef vzdrževalcev, pozitivne bilance bolnišnic pa zagotovijo direktorji ali pa odletijo s svojih položajev, če jim to ne uspe.

Ampak v našem posebnem svetu je vse to na ramah uboge ministrice, ki zato dela tako pozno v noč, da morajo biti varnostniki posebej opozorjeni, naj ne streljajo brez opozorila, če se na ministrstvu ob treh zjutraj sprožijo alarmi.

Saj če ministrica dela dovolj pozno v noč s tempom sto podpisov na uro, ji lahko ostane še dovolj časa, da se podnevi dogovarja še z gospodom Fakinom o spremenjenem in izjemnem načinu financiranja bolnišnic, da ne bi bilo novih stavk ali opozorilnih evtanazij.

Zakaj bi spreminjali koncept, ki smo ga vajeni že pol stoletja? Seveda bi kdo rekel, da je tako sindikalistično vtikanje politike v finančne odločitve zavarovalnice neprimerno, ampak če je pri nas zdravstveni minister pooblaščen za dogovarjanje z vodovodarji, zakaj ne bi dajal navodil tudi računovodjem v bolnišnicah in na zavarovalnici, saj smo vsi skupaj ena družina in en resor, ki je že pol stoletja programiran tako, da o vsem odloča glava enega samega človeka, ki edini vse najbolje ve in zna. Zakaj bi spreminjali koncept, ki smo ga vajeni že pol stoletja?

Težava je le, ker v zadnjih desetletjih ni več starih, zanesljivih, preverjenih kurirjev in komisarjev, ki so na vsak ukaz le zavpili "rečeno – storjeno" in zaloputnili vrata. In se je vsak minister lahko na njih tako zanesel, da se je uživaško pretegnil v fotelju, stegnil noge na mizo, porinil papirje v smeti in potem kot vsak normalen evropski zdravstveni minister odmaknjeno in neodzivno na realnost razmišljal o humanih in dobronamernih idejah, ki bodo čez pet ali deset let sprožile novo zdravstveno reformo, če bo priložnost in sreča.