Torek, 4. 2. 2020, 4.00
4 leta, 10 mesecev
Janša zna prešteti: v čem je razlika med 39 in 51?
Branje za vse, ki se v poplavi izjav in odzivov, bolj ali manj uradnih sestankov in kav te dni sprašujete, kaj bo: volitve ali nova vlada. Teden dni po odstopu Marjana Šarca v vlado vabita že dva nekdanja premiera. Seveda vsak v svojo. V nadaljevanju o tem, kakšna je (skoraj) edina pot do nove, 14. slovenske vlade pod vodstvom Janeza Janše. Pa tudi, zakaj so predčasne volitve, še četrte zapored, po javnem pismu, ki ga je včeraj vsem, razen Janši, poslala Alenka Bratušek, postale še (naj)bolj verjeten scenarij.
Ko je julija 2014 veliki zmagovalec predčasnih volitev Miro Cerar na sedež stranke SDS poslal vabilo na "spoznavno" kavo, Janez Janša novinca v visoki politiki ni pozabil opomniti, da druge največje stranke v državi na sestanek pač ne povabiš kot zadnje med vsemi. "Strici ga tako kot Jankovića 2012 še niso naučili šteti," je takrat zapisal Janša.
.@MiroCerar z nepodpisanim dopisom vabi SDS na pogovore kot zadnjo med strankami. Strici ga tako kot Jankovića 2012 še niso naučili šteti.
— Janez Janša (@JJansaSDS) July 29, 2014
Dolgoletnemu predsedniku SDS v štetju do 46 (parlamentarna večina) na slovenskem političnem parketu res ni para, zato je verjetnost, da bi se uštel, tudi tokrat enaka nič. Janša pač zna prešteti: razlika med 39 in 51 je včasih lahko tudi samo v … Čakanju!
Koalicija voljnih seže do 39
Za zdaj sta se Janši odkrito ponudila samo Zdravko Počivalšek, ki ponavlja, da "vlad ne deli na leve in desne, temveč na učinkovite in neučinkovite", ter neskončno pragmatični Zmago Jelinčič.
Plemeniti je oblikovanje nove koalicije še manj kot dva tedna pred odstopom Marjana Šarca primerjal z "gradnjo dveh barak na gradbišču, kjer so pred tem padli nebotičniki", po odstopu pa na hitro obrnil ploščo, "da mora stranka včasih tudi stisniti zobe in v dobrobit države narediti kakšno drugačno potezo".
Zmago Jelinčič je po odstopu Marjana Šarca na hitro obrnil ploščo.
S Počivalškom se dogaja ravno obratno. Že v prvih urah po odstopu predsednika vlade je tako odkrito agitiral za nastanek nove koalicije, da je moral na začetku tega tedna vendarle vsaj rahlo stopiti na zavoro: "V vlado ne bomo šli za vsako ceno in brez vsebine."
Ob svojih 26 poslancih v SDS torej lahko (bolj ali manj) računajo, da bi se pod tretjo vlado Janeza Janše podpisalo še 10 poslancev SMC in trije poslanci SNS. Od 39 navzgor pa se štetje že zaplete. Poglejmo, zakaj.
Že v prvih urah po odstopu predsednika vlade je Zdravko Počivalšek tako odkrito agitiral za nastanek nove koalicije, da je moral na začetku tega tedna vendarle vsaj rahlo stopiti na zavoro.
Pot do 46: pa ne prek "Tonina, od Kučana sina"
Na prvi pogled se sicer zdi, da je poti do 46. glasu kar nekaj. V resnici pa je (bolj ali manj) samo ena. Natanko sedem, kolikor jih manjka za novo (Janševo) koalicijo, jih sedi v poslanski klopi Nove Slovenije. A so v NSi te dni večkrat dali jasno vedeti, da ne bodo prvi skočili na vlak.
Po odstopu predsednika vlade je NSi prva, še isti večer, ustanovila predvolilni štab. Matej Tonin pa se je prek Twitterja včeraj že drugič oglasil z enakim sporočilom: "Oblikovanje nove koalicije zato, da se rešuje poslanske mandate, nas ne zanima." Razlogov za previdnost imajo v NSi več.
NSi je stranka dialoga. Z vsemi se bomo pogovorili, ali je v tej sestavi mogoče narediti dobre stvari za Slovenijo. Če ne, je @NovaSlovenija pripravljena na predčasne volitve. Sestava vlade zgolj za reševanje poslanskih mandatov nas ne zanima. 🇸🇮 pic.twitter.com/z8jI6qChDX
— Matej Tonin (@MatejTonin) February 3, 2020
Prvič: Matej Tonin je v zadnjih letih velik del svojega političnega kreda postavil prav na odmiku od politike SDS in Janeza Janše. Začetek "hladne fronte" sega v leto 2012, ko je Tonin glasoval ZA predsedniški dodatek k pokojnini Milana Kučana. In postal dežurna tarča medijskih stebrov stranke SDS. Napadi nanj so trajali še leta po tem: "Milan Kučan nima sina, a nič ne de – ima Tonina," je Janša na ta račun zapisal še novembra 2016.
Milan Kučan nima sina, a nič zato - ima Tonina. By MŠ 😀 https://t.co/8K2go9MfnR
— Janez Janša (@JJansaSDS) November 12, 2016
Hladna fronta med SDS in krščanskimi demokrati traja še danes. Te dni se še najbolj očitno kaže v zapisih in izjavah evropske poslanke NSi Ljudmile Novak. Njen sobotni intervju za časnik Večer, v katerem pove, da "Janša z destruktivnimi ravnanji škoduje desnici", je konec tedna na svojem uradnem Twitterjevem profilu delil tudi Tonin.
Tek k Svetemu Primožu
Neuradno si 36-letni šef NSi v pogajanjih o novi vladi prav tako ne želi tvegati očitka, da se je novemu mandatarju, pa naj bo kdorkoli, prodal za funkcijo. Teh govoric je bilo (pre)več že po zadnjih volitvah, ko je Tonin – v politično podobno negotovih razmerah – med junijem in avgustom 2018 za devet tednov obsedel na stolu predsednika državnega zbora.
Ali Matej Tonin deli mnenje nekdanje predsednice NSi, ki je povedala, da Janša z destruktivnimi ravnanji škoduje desnici?
Med njegovimi sokrajani iz tistega časa še danes kroži (zlobna) anekdota o teku k Svetemu Primožu nad Kamnikom, kamor Tonin naj ne bi tekel ne prej ne potem, temveč samo takrat, ko so z njim tekli tudi varnostniki.
Kar zadeva NSi, lahko (za zdaj) torej zapišemo, da je 46 minus 7 še naprej samo 39. Pri čemer je Tonin nakazal tudi to, da ima s koalicijo, ki bi imela le 46 glasov, tudi nekaj načelnih težav: "Kaj nam pomaga nova vlada, če bi čez pol leta ponovno razpadla?"
39 plus 5 je lahko tudi 51: če Pivčeva "izvede Erjavca"
Bistveno lažje pa bi Tonin vstop v tretjo Janševo vlado upravičil, če se za to pred njim odloči še kdo drug.
Zato ni pretirano reči, da bodo tudi v obdobju po Karlu Erjavcu v marsičem odločilne poteze stranke DeSUS. Že na prvi pogled se zdi, da ima nova predsednica Aleksandra Pivec vsaj tri tehtne razloge, zaradi katerih bi stranko raje odpeljala na volitve kot v novo koalicijo.
- Zelo verjetno je namreč, da bi se DeSUS na volitvah otresla edine neposredne konkurence za upokojensko volilno telo. Stranko Alenke Bratušek po zadnjih podatkih Mediane namreč podpira samo še 1,8 odstotka vprašanih.
- DeSUS je po kongresu, na katerem se je od politike poslovil "teflonski Karl", v vzponu. Decembra je imela 3,4-odstotno podporo, konec januarja je narasla na 4,1 odstotka, pri čemer se menjava na vrhu stranke v celoti še ni odrazila na rezultatu.
- Volitve bi prevetrile poslansko skupino. V njej zdaj sedita dva, ki sta pred kongresom odkrito podprla Karla Erjavca. Ob Francu Jurši – ta je v primeru volitev že napovedal svojo upokojitev – in Ivanu Hršaku pa je tu še povsem nepredvidljivi Robert Polnar. Prav ti trije se najbolj ogrevajo tudi za sodelovanje z Janšo.
Če Pivčeva kljub vsemu naštetemu vendarle "izvede Erjavca" in po pogajanjih z Janšo privoli v sodelovanje v 14. slovenski vladi, pa bi SDS prav lahko dobila DeSUS in NSi v paketu. V tem primeru bi torej veljalo, da je 39 plus 5 z nekaj domišljije lahko tudi 51.
Pri čemer pa ne gre prezreti, da največje zunanje motivacije, da bi DeSUS vstopila v tretjo vlado Janeza Janše, kot kaže, vendarle ni več.
Do včeraj je med poznavalci namreč veljalo, da DeSUS ne sme ostati "zunaj", če se z Janšo dogovori Alenka Bratušek, saj bi nova vlada v naslednjih dveh letih skozi parlament prav lahko spravila tudi demografski sklad za pokojnine, ki je v resnici paradna (pred)volilna tema stranke DeSUS.
Danes pa je že povsem jasno, da SAB v Janševi koaliciji ne bo.
SAB nazaj na "antijanša" liniji
Bratuškova je včeraj vsem, z izjemo Janševe SDS, namreč že poslala vabilo za pogovore o neki drugi, kot ji pravi AB, projektni koaliciji. S čimer so predčasne volitve, obratno, kot je verjetno želela doseči, postale samo še bolj verjetne.
Bratuškova je vsem, z izjemo SDS, poslala vabilo za pogovore o neki drugi koaliciji. S čimer so predčasne volitve postale samo še bolj verjetne.
Stranko pa je s to potezo po nekaj dneh ugibanja o tem, kako obup(a)no bo trgovala v strahu pred fiaskom na predčasnih volitvah, postavila nazaj na trdno "antijanša" linijo. Kar je zapisala, ne pušča dvoma: "Zgolj izbira med predčasnimi volitvami ali vlado pod vodstvom SDS ni v nacionalnem interesu."
Smola je le, da je ob koncu dneva bolj kot ta javni poziv odmevala informacija, da je SAB zapustil njen podpredsednik in nekdanji minister za kohezijo Iztok Purič.
Da se, kadar ne podpisujejo odprtih pisem, v resnici tudi SAB že pospešeno pripravlja na volitve, pa morda še najbolj banalno razkrivajo strankarske rabote in "usluge pet pred dvanajsto", kot je 24 tisoč evrov vredna svetovalna pogodba za predsednika sveta SAB Romana Jakiča na ministrstvu, ki spada v kvoto iste stranke.
Če se za konec vrnemo k vprašanju iz naslova … Janša je že preštel. Razlika med 39, 44 ali 51 je včasih lahko tudi samo v čakanju. Pa čeprav v čakanju na volitve. Oziroma z njegovimi besedami: "Zdaj je na vrsti predsednik države."
79