Kateri prehranjevalni slog zagovarjate?

Razviti svet živi v izobilju hrane, medtem ko preostali del sveta ob dnevni porciji žita ali riža zagotovo ne pesti dilema, katera hrana je bolj zdrava. Teorije o tem, katera hrana je bolj in katera manj zdrava, razvijajo tako znanstveniki s področja nutricistike kot tudi popolni laiki na podlagi lastnih izkušenj.

Ko govorimo o uravnoteženi prehrani, imamo vedno pred očmi prehransko piramido, ki se jo na pamet učijo že učenci v osnovnih šolah. Saj vemo – največji delež dnevnega vnosa energije naj predstavljajo polnozrnati žitni izdelki, najmanjši pa maščobe in sladkor. Vmes pa vse ostalo: zelenjava v neomejenih količinah, nekoliko manj sadja, mleka in mlečnih izdelkov, mesa, stročnic in oreščkov. Tak prehranjevalni načrt – meni tudi večina SiOL-ovih bralcev – je najbolj pogost, če pa je tudi najbolj zdrav, naj presodi vsak pri sebi.

Na drugo mesto prehranjevalnih slogov, sicer daleč za "vsejedstvom", ste bralci SiOL-a postavili ekološko pridelana živila. Torej nekaj se premika, kajne? Vsaj pri tistih posameznikih, ki si nakup ekološko pridelane hrane lahko privoščijo. Kakšno podporo nudi ekološkemu načinu pridelave država, pa je že druga zgodba.

Z majhno razliko se je na tretjem mestu znašel prehranjevalni slog, v katerem se v istem obroku strogo loči beljakovine in ogljikove hidrate ali drugače povedano – ločevalni način prehranjevanja. Prednost pravilnega kombiniranja živil je v tem, da se v telesu ne nabira neprebavljena hrana, ki povzroča vetrove, napihnjenost, zgago, bolečine v želodcu, slabo absorpcijo, šibko prebavo in malo energije. In nenazadnje, če ste pri ločevanju vztrajni, se to pozna tudi na tehtnici.