DeSUS bo v primeru gospodarske rasti letos zahteval uskladitev pokojnin

Po seji vlade je spomnil, da uskladitev v tem primeru predvideva tudi koalicijski sporazum. Izredne uskladitve pokojnin sicer ni v proračunskih načrtih. Na ministrstvu za finance nasprotujejo izredni uskladitvi pokojnin v 2015 Na ministrstvu za finance so že pojasnili, da nasprotujejo izredni uskladitvi pokojnin v 2015, kar pričakuje Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Pokojninska blagajna namreč sama ni sposobna financirati dodatnih 45 milijonov evrov odhodkov, kolikor bi bilo treba zagotoviti za izredno uskladitev, zato bi to breme padlo na državni proračun, so opozorili pred dnevi.

Tudi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak je v izjavi novinarjem po današnji seji vlade povedala, da izredna uskladitev pokojnin ni v finančnem načrtu. Tako ob razpravah glede državnega proračuna ni najbolj optimistična, da bi letos do tega lahko prišlo, čeprav zagotavlja, da se bo za to zavzela.

Erjavec: Če bo rast manjša, pa izredne uskladitve ne gre pričakovati Prvak koalicijske DeSUS Karl Erjavec pa je po seji vlade v izjavi novinarjem spomnil na dogovor v koalicijskem sporazumu, da bo prišlo do usklajevanja pokojnin, če bo gospodarska rast dosegla 2,5 odstotka. Treba je počakati na konec februarja, ko bo statistični urad uradno objavil podatke za lani, a če bo takšna gospodarska rast, bo DeSUS usklajevanje tudi zahtevala, je poudaril Erjavec. Če bo rast manjša, pa izredne uskladitve ne gre pričakovati, je dodal.

Sam sicer poudarja, da je uskladitev pokojnin potrebna na daljši rok. Zato je po njegovih besedah pomembno, da bi Slovenija vsako leto dosegala najmanj triodstotno gospodarsko rast. V tem primeru bodo prihodki večji in se bo denar našel tudi za pokojnine, je dejal Erjavec in s tem odgovoril na vprašanje, kje bo vlada - tudi v luči izjav ministrstva za finance - našla denar za ta primer.

ZSSS opozorila, da mora priti do izredne uskladitve ZSSS je sicer pred nekaj dnevi opozorila, da mora glede na to, da zakon o izvrševanju proračuna za leti 2014 in 2015 ne predvideva redne uskladitve pokojnin, priti do izredne uskladitve. Pogoji za to so po njihovem mnenju izpolnjeni.

Pokojninska reforma namreč določa, da se lahko v letu po letu, v katerem je ugotovljena pozitivna gospodarska rast bruto domačega proizvoda, ali v letu, ko je rast najnižje pokojninske osnove dve leti zaporedoma nižja od rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju od januarja do decembra preteklega leta v primerjavi z enakim obdobjem pred tem, na predlog sveta zavoda in ob soglasju vlade opravi izredna uskladitev pokojnin.