Sreda, 25. 2. 2026, 22.19
1 mesec, 3 tedne
Poljski ekonomist Mateusz Dadej: Zakaj ima Slovenija boljše temelje rasti kot Hrvaška
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,75
"Hrvaška je bila zagotovo ena od vodilnih v smislu gospodarske rasti, spodbudil jo je turistični sektor," je dejal poljski ekonomist Mateusz Dadej.
"Hrvaška je bila zagotovo ena od vodilnih v smislu gospodarske rasti, spodbudil jo je turistični sektor. Medtem gospodarstvo v Sloveniji ne raste tako hitro kot na Hrvaškem. To je povezano z dejstvom, da je Slovenija bolj razvita. Produktivnost je višja, zato ima manjšo konvergenčno premijo. Vendar menim, da ima gospodarska rast Slovenije boljše temelje. Veliko bolj je odvisna od sektorjev, ki so bistveno produktivnejši, na primer farmacevtski sektor," je v intervjuju za Siol.net pojasnil poljski ekonomist Mateusz Dadej. V pogovoru v Parizu nam je razložil še, zakaj ga bolj kot sedanjost skrbi Ukrajina po vojni in kaj bi morebiten mirovni sporazum pomenil za regijo v letu 2026. Ocenil je tudi, da bo Putin storil vse, kar je treba, da bo nadaljeval svojo vojno in uresničil politične cilje.
Katera država v srednji in vzhodni Evropi ima trenutno najboljše gospodarstvo? Kje je na tem seznamu Slovenija?
Država, v kateri so gospodarske razmere trenutno dobre, kjer opažamo razcvet, recesijo in stagnacijo, je Poljska. Tam se je BDP v zadnjem četrtletju leta 2025 povečal za štiri odstotke, medtem ko se je lani v celem letu povečal za 3,6 odstotka. Obeti so še boljši. Leto 2026 bo rok za porabo sredstev EU. To bo spodbudilo upravičence, da jih bodisi porabijo bodisi izgubijo.
Poljski ekonomist Mateusz Dadej je pri družbi Coface specializiran za gospodarstvo srednje in vzhodne Evrope.
Država, ki je trenutno v najtežjem položaju, pa je Romunija. Romunsko gospodarstvo je trenutno v fazi fiskalne konsolidacije. Vlada poskuša konsolidirati svoje finance. Leto 2025 so končali z rekordno stopnjo javnega primanjkljaja in zdaj se je vlada odločila, da ga konsolidira, zmanjša. Vendar ima to hud vpliv na gospodarstvo. Ta varčevalni paket, kot ga imenujemo, je boleč za gospodarstvo. Tako je v zadnjem četrtletju leta 2025 opaziti recesijsko raven rasti BDP in močno povečanje inflacije na več kot devet odstotkov, kar je vsekakor skrb vzbujajoče.
Slovenija pa deluje precej dobro. Prvo četrtletje leta 2025 je bilo sicer slabše, vendar opažamo postopne izboljšave. Opažamo tudi nekaj izboljšav v proizvodnem sektorju. Leta 2025 smo bili nekoliko zaskrbljeni glede farmacevtskega sektorja po vsem svetu. To bi lahko bilo potencialno problematično za izvoz Slovenije, vendar se je farmacevtski sektor trenutno izkazal za precej odpornega.
Kaj pa, če primerjate gospodarstvo Slovenije in Hrvaške?
Hrvaška je bila zagotovo ena od vodilnih v smislu gospodarske rasti, spodbudil jo je turistični sektor. V državi, kot je Hrvaška, je zelo pomembno, da v kratkem času izkoristijo turistični potencial. To omogoča zelo hitro konvergenco, dinamiko gospodarske rasti, vendar je produktivnost v tem sektorju bistveno omejena.
Medtem gospodarstvo v Sloveniji ne raste tako hitro kot na Hrvaškem. To je povezano z dejstvom, da je Slovenija bolj razvita. Produktivnost je višja, zato ima manjšo konvergenčno premijo. Vendar menim, da ima gospodarska rast Slovenije boljše temelje. Veliko bolj je odvisna od sektorjev, ki so bistveno produktivnejši, na primer farmacevtski sektor.
Slovenija ima višji BDP na prebivalca kot Hrvaška.
Kaj je razlog, da hrvaško gospodarstvo raste hitreje kot slovensko?
Eden od razlogov je gospodarsko okrevanje po pandemiji covida-19. EU je najbolj prizadetim državam namenila bistveno več sredstev za okrevanje, te države pa so bile tiste, ki so bile odvisne od turističnega sektorja, saj ljudje med pandemijo covida-19 niso mogli potovati. Med njimi je tudi Hrvaška, ki je prejela ogromno sredstev, mislim, da enega najvišjih zneskov na prebivalca. Ključno je tudi to, da so na Hrvaškem prejeta sredstva EU zelo učinkovito črpali, za razliko od številnih drugih držav. Na primer Poljska je imela zamudo pri črpanju sredstev EU, enako velja za Bolgarijo. Imeli so veliko politične nestabilnosti, ki je odložila porabo sredstev EU. Prvič, Hrvaška je ta sredstva zelo dobro črpala. Drugič, po pandemiji covida-19 smo na Hrvaškem lahko videli oživitev turističnega sektorja, kar je močno spodbudilo hrvaško gospodarstvo.
"Po pandemiji covida-19 smo na Hrvaškem lahko videli oživitev turističnega sektorja, kar je močno spodbudilo hrvaško gospodarstvo," je dejal Dadej.
Kot ekonomist ste specializirani za gospodarstvo srednje in vzhodne Evrope. Lahko poveste, katera država tega območja ima trenutno najslabše gospodarstvo? Je to Ukrajina?
Da, res je. Tudi pred vojno gospodarska tranzicija v Ukrajini ni bila tako uspešna kot v drugih državah v regiji. Ukrajina je vedno imela in žal še vedno ima težave s korupcijo. Ukrajinska vlada se mora s tem spopasti, a to ne bo lahko, še posebej ker gre za problem, ki ukrajinsko gospodarstvo spodkopava že od 90. let dalje ali celo prej. To je bila vedno težava. Seveda je bilo gospodarstvo še dodatno uničeno zaradi vojne, veliko sredstev je namreč bilo uničenih med vojaškim posredovanjem Rusije.
Veliko ukrajinskih podjetij, zlasti v kmetijskem sektorju, kotira na poljski borzi. Ko smo pozorno spremljali borzo in podjetja, med njimi tudi podjetja iz Ukrajine, smo videli veliko obvestil o odpisih. Knjigovodska vrednost sredstev je bila odpisana na nič zaradi opustošenja, ki ga je povzročila vojna. Učinek je bil očitno ogromen. To je bilo za Ukrajino zelo boleče, prav tako kot demografska migracija prebivalstva.
Gospodarska konferenca je potekala v Parizu v Maison de la Chimie, mednarodnem konferenčnem centru.
Ukrajinski uvoz je poskočil zaradi večjega pritoka sredstev, kar je sicer običajno obratno. Torej, če imate večji uvoz ali trgovinski primanjkljaj, imate po drugi strani presežek v bilanci financiranja. To je razlog, da se podjetja selijo iz Ukrajine. Ukrajinsko okolje ni dovolj ugodno za globalne proizvajalce, za razliko od na primer Slovenije, ki je idealen kraj za veliko neposrednih naložb, predvsem v farmacevtskih sektorjih. Slovenija je blizu zahodnoevropskim državam, blizu velikim trgom, skratka, je zelo stabilno gospodarsko, institucionalno in regulativno okolje. Treba je poudariti tudi, da v Ukrajini od začetka vojne v bistvu skoraj ni bilo neposrednih tujih naložb, saj so razmere tam preprosto preveč nestabilne.
Ruska invazija je močno prizadela ukrajinsko gospodarstvo. Kakšno je po vaši oceni trenutno gospodarstvo v Ukrajini in kakšno bo po koncu vojne?
Rekel bi, da trenutne razmere niso tako skrb vzbujajoče. Kar me resnično skrbi, je, kakšna bo Ukrajina po vojni. Sprašujem se, ali jo bodo njeni zavezniki potem zapustili. To je vsekakor veliko bolj skrb vzbujajoče. Trenutno namreč vemo, da zavezniki Ukrajini priskrbijo vsa potrebna finančna sredstva. Čeprav obstajajo nekateri spori med Zelenskim in administracijo predsednika Donalda Trumpa, gre večinoma za medialne spore, medtem pa še vedno potekajo pogovori med uradniki ZDA in Ukrajine. Vidimo tudi, da ukrajinski vojski pomaga veliko podjetij, povezanih z ameriško vlado, čeprav so ob nastopu predsednika Trumpa pomoč že skorajda odpovedali. Poleg tega vemo, da bi v primeru, da bi ZDA do neke mere opustile pomoč Ukrajini, to izravnala večja dejavnost evropskih zaveznikov.
Kar zadeva gospodarstvo, trenutno v Ukrajini lahko vidimo dober razvoj vojaškega sektorja. Bojišče je odlično okolje za testiranje napredne vojaške tehnologije številnih proizvajalcev. To postaja vse večji in pomembnejši del ukrajinskega gospodarstva. Prav tako mislim, da pravi boj, ki ga bijejo v Ukrajini, ni pomanjkanje v gospodarstvu, temveč je boj, ki nas resnično lahko skrbi, upad prebivalstva. Ne le zaradi izgub v vojni, ampak tudi zaradi migracij, ki so stalen trend. Tu pa se vračamo k prvemu stavku, ki sem ga rekel; da je prihodnost oziroma še posebej prihodnost po vojni veliko bolj skrb vzbujajoča kot trenutne razmere v državi. Vprašanje je, ali se bodo Ukrajinci po vojni sploh vrnili in ali bo dovolj sredstev za obnovo gospodarstva.
"Bojišče je odlično okolje za testiranje napredne vojaške tehnologije številnih proizvajalcev," pravi poljski ekonomist.
Kaj se dogaja z ruskim gospodarstvom med vojno in kaj se bo zgodilo po vojni?
To je dobro vprašanje. Kar vidimo v Rusiji, je tipično vojno gospodarstvo, ki deluje brez prostih zmogljivosti, kot vojni stroj s stoodstotno učinkovitostjo. Vidimo torej dobro stanje ruskega gospodarstva, čeprav je proizvodnja večinoma namenjena vojaškemu sektorju. Po drugi strani pa je za vojno gospodarstvo značilno pomanjkanje potrošniškega blaga, torej kakršnegakoli blaga, ki se ne uporablja za vojne namene. Zato smo priča inflaciji – skoraj desetodstotni.
Potem je vprašanje, kaj se bo zgodilo, ko bo konec vojne? Že zdaj vidimo, da vojno gospodarstvo dosega svoje meje. Torej, vojaški sektor ima zelo omejeno produktivnost in omejitve so pravzaprav precej nizke. Zato pričakujemo, da bo gospodarstvo letos stagniralo. To še vedno ne bo odločilni dejavnik za Putina, ki bo storil vse, kar je treba, da bo nadaljeval svojo vojno in uresničil politične cilje. Po vojni pa bi lahko bilo še veliko bolj boleče za rusko gospodarstvo. Verjetno bomo videli nenadno prerazporeditev virov iz vojaško usmerjenih sektorjev v potrošniško blago. Posledično bo nastopila brezposelnost, ljudje se bodo preselili iz sektorjev, verjetno se bodo zgodila odpuščanja iz vojaško usmerjenih sektorjev. Brezposelni bodo verjetno potrebovali nekaj časa, preden bodo našli drugo službo. Torej po koncu vojne bo lahko še slabše.
"Po vojni bi lahko bilo še veliko bolj boleče za rusko gospodarstvo. Verjetno bomo videli nenadno prerazporeditev virov iz vojaško usmerjenih sektorjev v potrošniško blago," je dejal Dadej.
Ne smemo pozabiti na še eno državo, kjer prav tako vlada politični kaos. V mislih imam Moldavijo. Kako je tam z gospodarstvom? Podobno kot v Ukrajini?
Njihovo gospodarstvo je vsekakor nekoliko mirnejše, je pa prav tako prisoten velik politični pritisk. Vlagatelji Moldavijo vsekakor dojemajo kot eno od mogočih naslednjih tarč Rusije. Torej morajo vsi morebitni vlagatelji to imeti v mislih. Kljub razmeram še vedno vidimo nekaj naložb v Moldaviji, predvsem naložbe poljskega sektorja potrošniškega blaga. Torej ni tako slabo, kot bi lahko bilo, in še posebej ne tako slabo, kot je v Ukrajini.
Moldavija se je znašla sredi kriznih političnih razmer.
Geopolitične razmere, kot so vojna v Ukrajini, vojna na Bližnjem vzhodu in Trumpove carine, vplivajo na gospodarske razmere v srednji in vzhodni Evropi. Kako so spremenile gospodarstvo in kako ga bodo?
Vse bo odvisno od pogajalskih pogovorov. Verjamem, da bo leto 2026 prineslo nezanemarljive spremembe. Verjetnost konca vojne je verjetno manjša od 50 odstotkov, vendar so možnosti za končanje veliko večje kot prejšnje leto. Če bi Ukrajina in Rusija dosegli mirovni sporazum, bi to imelo velike posledice za regijo. Ne le zaradi sprememb, povezanih z migracijami, temveč tudi zaradi vlagateljev, ki bi bili zelo previdni glede vlaganja v regijo. Verjamem, da bi mirovni sporazum izboljšal dojemanje regije.
