SiolNET. Dom Prenova in gradnja
3

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Ogrevanje je strošek. Kako ga lahko zmanjšamo in kje vse izgubljamo energijo?

3

termometer

Domači statistični podatki kažejo, da so stanovanjske stavbe energijsko dokaj potratne. Gospodinjstva letno porabijo v povprečju več kot 200 kWh energije na vsak ogrevani kvadratni meter stanovanjska.

Dve tretjini energije za ogrevanje prostorov, preostala tretjina energije pa za …

O zagotovo najpogosteje zastavljenem vprašanju lastnikov stanovanj in hiš, kako prihraniti pri ogrevanju, smo se pogovarjali z mag. Miho Praznikom, ki je energetski svetovalec v ENSVET-u v Gradbenem inštitutu ZRMK.

Na samem začetku pojasni, da se porabi kar dve tretjini energije za ogrevanje prostorov, preostala tretjina energije pa se porablja za pripravo tople sanitarne vode in druge potrebe naprav ter npr. razsvetljave v gospodinjstvu. Za pridobivanje toplote, ki se jo uporablja za ogrevanje stavb in toplo vodo, letno porabimo v povprečju okoli 170 kWh/m2, kar ustreza porabi 20 litrov kurilnega olja ali 19 kubičnih metrov zemeljskega plina.

Letni strošek za generirano toploto je ob uporabi fosilnih goriv v povprečju že lahko dosegel znesek 20 evrov na kvadratni meter. Iz naštetih podatkov lahko povzamemo, da ko govorimo o energijski neučinkovitosti obstoječih stanovanjskih stavb, primarno mislimo na ogrevanje prostorov, kjer je potratnost največja, šele nato pomislimo na ogrevanje sanitarne vode ter porabnike električne energije v gospodinjstvu.

Trend so obnovljivi viri energije

Čeprav se energijska učinkovitost obstoječih stanovanjskih stavb povečuje le počasi, pa je s strukturnega vidika porabe energentov spodbuden trend bolj intenzivne uporabe obnovljivih virov energije, kjer prednjačijo predvsem individualne stanovanjske stavbe, ki se jih ogreva z drvmi, ali pa so na uporabo tega cenejšega domačega energenta prešle z uporabe dražjih fosilnih goriv. Uporaba lesne biomase je pri pretvorbi v toploto že presegla delež, ki ga v oskrbi predstavljajo tekoča in plinasta fosilna goriva. Vzroki za te spremembe niso ekološkega izvora, temveč so predvsem ekonomske narave. Ob tem je potrebno vedeti, da v bilančnem zagotavljanju potrebne toplote za ogrevanje obstoječih stavb predstavljajo pasivni viri (solarni dotoki in notranji viri toplote), od 10 do 20 kWh na kvadratni meter oziroma delež v razredu 10 odstotkov glede na rabo goriv oziroma jo za ta delež zmanjšujejo.

Če smo racionalni, prihranimo do 15 odstotkov energije za ogrevanje

Najpogostejše vprašanje lastnikov stanovanjskih enot je zagotovo, kako zmanjševati rabo energije in stroške zanjo – brez investiranja. S prilagoditvijo manj ustreznih bivalnih navad uporabnikov lahko prihranimo nekaj energije, vendar pa je ta prihranek odvisen predvsem od tega, kako smo se v preteklih letih zaradi vedno večjih stroškov za energijo že disciplinirali in optimalno uporabljamo stavbo in njene naprave ter sisteme.

Praksa kaže, da so običajno prihranki, ki jih dosegamo zgolj z varčevalnimi ukrepi organizacijske narave, v obsegu do 15 odstotkov rabe energije za ogrevanje. To dosegamo z lokalnim prilagajanjem (običajno z zniževanjem) temperature ogrevanja posameznih prostorov, z ustreznimi načini naravnega prezračevanja prostorov ... Pri rabi energije za ogrevanje sanitarne tople vode pa je zagotovo prvi korak količinsko zmanjševanje porabe, posledično pa sorazmerno prihranimo pri rabi energije.

Preprostih odgovorov ni

Med stanovanjskimi stavbami so razlike velike, ko govorimo o možnostih učinkovitejše rabe energije. Nanje vpliva specifika vsakega objekta in zato posploševanje rešitev ali konceptov za prenovo ni mogoče. Pri obstoječih družinskih hišah je v letni rabi energije najbolj izrazit delež, ki je vezan na ogrevanje prostorov.

Ta del rabe goriv lahko zmanjšamo najbolj učinkovito le ob izvajanju ukrepov za izboljševanje toplotne zaščite stavbnega ovoja. Kako intenzivne so toplotne izgube katerega od tipičnih sklopov, npr. fasada, okna, streha, tla, pa je seveda odvisno od sistemov gradnje in že izvedenih posodobitev.

Pri večstanovanjskih objektih, ki so z vidika oblikovanja običajno bolj kompaktni in imajo ugodnejše razmerje med površino toplotnega ovoja in ogrevanim volumnom, specifična letna poraba energije za ogrevanje (kWh/m2) ni tako velika kot pri družinskih hišah. Zaradi manjše ogrevane površine na stanovalca so tudi notranji toplotni viri večji. Je pa v tem primeru v letni bilanci rabe goriv izrazitejši delež, ki je vezan na pripravo tople sanitarne vode. Tudi v tem primeru je torej potrebno iskati rešite za izboljševanje toplotnega ovoja z vidika toplotne zaščite in zrakotesnosti.

Tu spet velja pravilo, da bolj kot je večstanovanjski objekt preprostega videza, lažja, cenejša in energijsko učinkovitejša bo njegova gradbena energetska sanacija. Prav tako je pomembno iskati tudi rešitve, kako zmanjšati rabo energije za pripravo tople vode, kar je običajno še posebej aktualno za stavbe s centralnimi sistemi.

V takšnih primerih se tipično uvaja rabo cenejših virov energije (sonce s termičnimi solarnimi sistemi, toplota okolice s toplotnimi črpalkami) ob hkratnih posodobitvah centralnega sistema (zmanjševanje toplotnih izgub hranilnikov in razvodov).

Kateri zakoni govorijo o tem

Za obstoječe stanovanjske stavbe, na katerih se izvajajo dela na toplotnem ovoju v večjem obsegu, veljajo praktično enake zahteve s področja toplotne zaščite in energijske učinkovitosti kot za novogradnje. Minimalna energijska učinkovitost novogradenj je oblikovana skozi zahteve slovenske zakonodaje, npr. Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur.l. RS, št. 52/2010) ter Tehnične smernice za graditev (TSG‑1‑004), Učinkovita raba energije.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin