SiolNET. Digisvet Novice
6,54

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Zrušil se je 10 milijard evrov vreden ponos EU. Zakaj, ni znano.

6,54

termometer

Galileo
Oktober 2011: navdušenje inženirjev in tehnikov ob uspešni izstrelitvi prvega satelita, ki je postal del evropskega navigacijskega sistema Galileo. Foto: Reuters

Evropski sistem za satelitsko navigacijo Galileo iz za zdaj še neznanega razloga ne deluje že od prejšnjega četrtka. Odpoved je skoraj popolna, saj določanja lokacije ne zagotavlja vseh 26 satelitov sistema Galileo, deluje pa zgolj storitev za reševalce SAR. Gre za do zdaj najdaljši mrk Galilea, ki je sicer začel delovati decembra 2016, Evropska unija pa je v njegov razvoj do zdaj vložila že 10 milijard evrov. 

Evropski sistem za satelitsko navigacijo med drugim uporabljajo vladne organizacije, zasebna podjetja, znanstvene ustanove in reševalne službe. Evropski sistem za satelitsko navigacijo med drugim uporabljajo vladne organizacije, zasebna podjetja, znanstvene ustanove in reševalne službe. Foto: Reuters

GSA, agencija za evropski globalni satelitski navigacijski sistem, ki upravlja Galileo, za zdaj še ni pojasnila, zakaj je prišlo do skoraj popolne odpovedi.

V soboto, 13. julija, je GSA sicer objavila obvestilo in hkrati opozorilo, da Galileo trenutno mučijo tehnične težave, ki jih je povzročila zemeljska infrastruktura sistema, vsakršna uporaba navigacije Galileo pa do nadaljnjega poteka na lastno odgovornost uporabnikov. 

Po neuradnih podatkih je odpoved navigacijskega sistema sicer povzročila težava v Galileovi podporni instituciji v Italiji, kjer se nahajajo zelo natančne atomske ure, s pomočjo katerih sateliti sistema Galileo določajo čas.  Sateliti in sprejemniki Galileo se morajo za pravilno delovanje zanašati na izredno natančne ure, saj je lokacija uporabnika satelitskega navigacijskega sistema določena glede na čas, ki preteče med izmenjavo signala med satelitom in sprejemnikom (pametnim telefonom, na primer). Če uri v orbiti in na Zemlji nista povsem točni in popolnoma usklajeni, je zelo natančno določanje lokacije nemogoče. Sateliti in sprejemniki Galileo se morajo za pravilno delovanje zanašati na izredno natančne ure, saj je lokacija uporabnika satelitskega navigacijskega sistema določena glede na čas, ki preteče med izmenjavo signala med satelitom in sprejemnikom (pametnim telefonom, na primer). Če uri v orbiti in na Zemlji nista povsem točni in popolnoma usklajeni, je zelo natančno določanje lokacije nemogoče. Foto: Thinkstock

Mercedes navigacija Avtomoto Deluje tudi v Sloveniji: Takšne navigacije še ni bilo #video

Spletni portal GSA, ki prikazuje trenutno stanje satelitov sistema Galileo, razkriva razsežnost napake, ki je ohromila evropsko navigacijo.

Status NOT USABLE ("nedelujoč") ima namreč kar 24 od 26 satelitov Galilea, dva pa imata status TESTING, kar pomeni, da GSA njuno pravilno delovanje še preizkuša. 

Galileo 2 Foto: Matic Tomšič / Posnetek zaslona

Novice Če ne bi bilo Einsteina, danes ne bi imeli GPS-navigacije (ali pa bi nas narobe peljala)

Določanje lokacije z navigacijskim sistemom Galileo po podatkih GSA danes podpira več kot 140 modelov pametnih telefonov (na fotografiji Samsung Galaxy S10) in vsi novi avtomobili z navigacijskim sistemom, ki so bili izdelani po marcu 2018. Povprečen uporabnik izpada storitev sistema Galileo sicer ne bo opazil, saj tako rekoč vse naprave podpirajo tudi bolj znani ameriški GPS in ruski GLONASS. Določanje lokacije z navigacijskim sistemom Galileo po podatkih GSA danes podpira več kot 140 modelov pametnih telefonov (na fotografiji Samsung Galaxy S10) in vsi novi avtomobili z navigacijskim sistemom, ki so bili izdelani po marcu 2018. Povprečen uporabnik izpada storitev sistema Galileo sicer ne bo opazil, saj tako rekoč vse naprave podpirajo tudi bolj znani ameriški GPS in ruski GLONASS. Foto: Reuters
Evropska unija se je načrtovanja evropskega satelitskega navigacijskega sistema lotila leta 1999, uradno pa se je projekt začel maja 2003.

Galileo je EU začela razvijati kot lastno alternativo ameriškemu GPS in ruskemu GLONASS, ki bi Evropi omogočila, da se osvobodi odvisnosti od obeh omenjenih navigacijskih sistemov. 

28. december 2005: izstrelitev prvega preizkusnega satelita Galileo (na fotografiji desno). 28. december 2005: izstrelitev prvega preizkusnega satelita Galileo (na fotografiji desno). Foto: Matic Tomšič / Reuters
Prvi preizkusni satelit Galilea je v Zemljino orbito poletel leta 2005, prvi, ki je danes v omrežju šestindvajsetih, kolikor jih za zdaj sestavlja Galileo, pa leta 2011.

Sistem Galileo je navigacijo v omejenem obsegu začel omogočati decembra 2016, polno zmogljivost pa naj bi dosegel letos oziroma prihodnje leto, ko bo v orbiti vseh 30 načrtovanih satelitov.

Preberite tudi:

Email.si Digisvet Ena od največjih polomij slovenskega interneta: tisoči so izgubili vse Superračunalnik, superračunalniški center Digisvet V Mariboru bodo zagnali stroj, ki se lahko meri z najmočnejšimi na svetu Here Digisvet Na slovenskih cestah nenavadni avtomobili z napisom Here: kaj delajo?

Komentarji

12

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • NevidniJaz / 15.07.2019. ob 11:02 +8 - 3

    "...podporni instituciji v Italiji...", vse jasno...

    +8 - 3
  • Berija / 15.07.2019. ob 12:32 +6 - 3

    Po neuradnih podatkih je odpoved navigacijskega sistema sicer povzročila težava v Galileovi podporni instituciji v Italiji... pa kdo se je spomnil dati Italijanom v upravljanje zakomplicirane tehnike. Oni lahko narišejo dizajn satelita in to je to!

    +6 - 3
  • Skipy / 15.07.2019. ob 12:04 +5 - 3

    Vprašajte ameriko NSA zakaj ne deluje, verjetno bo odgovor brez komentarja :))))

    +5 - 3
Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin