Štirideseta obletnica prvega mobilnega klica

Martin Cooper je z ulic New Yorka najprej poklical svoje tekmece v AT&T Bell Labs, saj se jim je s posebnim užitkom želel pohvaliti, da kliče z resnično prenosnega telefona. S tem jim je nazorno povedal, da se ne strinja z njihovo razvojno filozofijo mobilnih komunikacij, ki je temeljila na telefonih, vgrajenih v avtomobile. Svoboda brez omejitve bakrenih žic "Ljudje se želijo pogovarjati z drugimi ljudmi in ne s hišo, pisarno ali avtomobilom," je že pred mnogo leti povedal Cooper. "Če imajo izbiro, bodo ljudje zahtevali svobodo komunikacije, kjerkoli so, brez ovir zloglasnih bakrenih žic," je še povedal o spominih na to, kaj so želeli pokazati davnega leta 1973. Besede in misli, ki so danes povsem samoumevne že osnovnošolcem, so bile pred davnimi štiridesetimi leti resnično vizionarske. Nekaj mesecev za razvoj prototipa, desetletje za komercialni zagon Ob vsem takratnem zanosu in upravičenem ponosu Cooper najbrž ni niti slutil, kako zelo se bodo spremenile komunikacije, ki so bile do takrat vezane na lokacijo, ne na posameznika. Pravi, da je za razvoj tistega prenosnega telefona potreboval nekaj mesecev ob izdatni podpori svojih sodelavcev, a od tistega delujočega prototipa do prvega komercialnega mobilnega telefona je preteklo še celo desetletje.

Danes, štirideset let pozneje, je mobilni telefon verjetno najbolj osebna naprava vsakega posameznika, ki bi jo ne nazadnje tudi zaradi številnih podatkov v njej mnogi pogrešali bolj kot denarnico ali osebne dokumente. Številni patenti, izumi, izboljšave Cooper danes šteje 84 let in velja za enega največjih izumiteljev 20. stoletja. Tudi njegova dvajset let mlajša soproga Arlene Harris se je uveljavila v svetu telekomunikacij s svojimi izumi – tako zelo, da je dobila vzdevek prva dama brezžičnega sveta. Med drugim ji pripisujejo odločilno vlogo pri razvoju prve mobilne aplikacije za zdravstvo in sistema predplačniške telefonije.

Po odhodu iz Motorole je Cooper ustanovil več podjetij, ki so vsa po vrsti uspela na trgu, nazadnje pa je pred dobrimi dvajsetimi leti ustanovil podjetje za antenske sisteme Arraycomm. Samo v tem podjetju je pod Cooperjevim vodstvom prijavljenih več kot 400 patentov. Mimoidoči so ga čudno gledali Cooper se spominja tistega dne, ko se je sprehajal po mestnih ulicah in kar naprej klical naokrog. Zlasti so se mu v spomin vtisnili začudeni obrazi mimoidočih, ki jim ni bilo jasno, ali se Cooper pogovarja sam s seboj ali ima resnično sogovornika na drugi strani. "Ko sem se pogovarjal z enim od radijskih novinarjev, sem prečkal cesto, kar je bila verjetno ena od najnevarnejših reči, ki sem jih počel v življenju." Nevarnost, ki izvira iz prevelike zavzetosti za mobilni telefon med udeležbo v prometu, je najbrž ena od redkih stvari v mobilnih komunikacijah, ki je v štiridesetih letih ostala nespremenjena. Danes veliko lažji, veliko cenejši in neprimerljivo zmogljivejši Prenosni telefon, ki ga je Cooper uporabil pred štiridesetimi leti, si po današnjih merilih nikakor ne bi zaslužil pridevnika prenosni, saj je "cegel" tehtal dobrih 850 gramov. Ko je Motorolin telefon DynaTAC prišel na trg deset let pozneje, je že shujšal za skoraj polovico te teže. Za dobrih 450 gramov takrat najsodobnejše komunikacijske tehnologije je bilo treba odšteti 3.500 takratnih ameriških dolarjev, ki bi ob upoštevanju takratnih in današnjih cen, na primer newyorške podzemne železnice, imeli enako kupno moč kot danes 16.000 dolarjev ali 12.500 evrov. Enaka svoboda kot za govor tudi za internet Kako oče mobilnega telefona Cooper gleda na današnje stanje in razvoj telekomunikacij? "Zelo vznemirljivo je biti del sprememb, ki bodo širokopasovnost ljudem omogočile z enako svobodo, kot jo imajo danes pri govornih komunikacijah. Ljudje se pri svojem delu, zabavi in komunikaciji zelo zanašajo na internet, a morajo biti pri tem neovirani."