Torek, 7. 5. 2019, 18.40
4 leta, 11 mesecev
Kaj nam napoveduje letošnji sejem IFA v Berlinu (1.)
Startup, ki je kar tri leta čakal denar, nato pa spremenil svet #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,78
Samostan La Rabida pri mestu Huelva na jugozahodu Španije in njene pokrajine Andaluzije je kraj, kjer pred nekaj več kot 500 leti niso mogli slutiti, da bodo dogajanja, povezana z njimi, korenito spremenila potek zgodovine.
Zagonska podjetja (startupi) so pomembno gonilo razvoja informacijske in komunikacijske tehnologije, a njihov poslovni model lahko pravzaprav najdemo že pred več kot pol tisočletja – med drugim tudi pri odkrivanju novega sveta.
Samostan La Rabida pri mestu Huelva na jugozahodu Španije in njene pokrajine Andaluzije je kraj, kjer pred nekaj več kot 500 leti niso mogli slutiti, da bodo dogajanja, povezana z njimi, korenito spremenila potek zgodovine.
Ravno v tem starodavnem frančiškanskem samostanu je takrat 35-letni mladenič dobil potrebna sredstva za uresničitev svoje ideje, ki se je zdela nemogoča, a je na koncu spremenila svet. Temu mladeniču je bilo ime Krištof Kolumb ali, kot mu rečejo Španci, Cristobal Colon.
Replike ladij, s katerimi sta Krištof Kolumb in njegova "startup" ideja spremenila potek zgodovine.
Njemu v čast je v neposredni bližini samostana pristanišče, kjer so postavili replike treh njegovih ladij, s katerimi se je odpravil na pot uresničitve svoje ideje, v odkrivanje novega sveta.
Uvod v osrednji svetovni dogodek potrošniške elektronike in gospodinjskih aparatov
Veliko je podobnosti med Kolumbovim življenjem in dosežki na eni strani ter današnjimi zagonskimi podjetji, je pred samostanom La Rabida poudaril glavni izvršni direktor berlinskega sejma (Messe Berlin) Christian Göke.
Glavni izvršni direktor berlinskega sejma Christian Göke: "Krištof Kolumb je bil eden od najbolj znanih in morda tudi najbolj zloglasnih startupov v zgodovini."
Prisluhnilo mu je več kot 300 novinarjev in urednikov z vsega sveta. Ti so se, tokrat v Andaluziji, tudi letos zbrali na zdaj že tradicionalni predogledni konferenci (IFA Global Press Conference) največjega sejma potrošniške elektronike IFA, ki poteka vsako leto prve dni septembra na berlinskem sejmišču.
Številna danes velika in pomembna podjetja so začela kot startupi
"Pametna zagonska (startup) in nova (spin off) podjetja poganjajo naš svet in so seme večine tehnoloških trendov," je povedal Göke ter dodal, da so številna podjetja, ki so danes trden temelj sejma IFA, nekoč prav tako bila zagonska podjetja.
Čeprav smo o zagonskih podjetjih začeli govoriti šele pred kratkim, najdemo v zgodovini številne primere podobnega "poslovnega modela". Ravno Kolumb je bil eden od najbolj znanih, morda s kakšnega vidika tudi eden od najbolj zloglasnih startupov v zgodovini, je povedal prvi mož berlinskega sejma.
Dobra ideja prinaša zasuk paradigme
"Začelo se je pred 533 leti, ko je takrat 35-letni podjetnik iz Genove v Italiji imel veliko idejo, v katero je močno verjel, a ni imel podpornega kapitala za njeno uresničevanje," je začel svojo prispodobo.
Več kot 300 novinarjev in urednikov z vsega sveta se je udeležilo letošnje napovedne konference največjega svetovnega sejma potrošniške elektronike in gospodinjskih aparatov IFA v Berlinu. Fotografija je posneta pred zgodovinsko pomembnim samostanom La Rabida v Andaluziji.
Ideja je seveda bila najti neposredno pomorsko pot do trgovinsko zanimive Indije, a ne v smeri vzhoda in okrog Afrike, temveč proti zahodu. "Kot pri vsakem spodobnem startupu je tudi pri Kolumbu njegova ideja pomenila korenit zasuk paradigme, a je verjel astronomom, ki so zagovarjali, da je Zemlja okrogla," je Göke dodatno podkrepil svojo prispodobo.
Zasuka paradigme vodilni marsikdaj ne prepoznajo (ali mu ne zaupajo)
"Tako zelo je verjel, da je bil pripravljene staviti svoje življenje in življenja svojih posadk za pot v neznano – ali ni to perturbacija (disruption), ki je pogoj za vsak uspešen startup?"
"Začelo se je pred 533 leti, ko je takrat 35-letni podjetnik iz Genove v Italiji imel veliko idejo, v katero je močno verjel, a ni imel podpornega kapitala za njeno uresničevanje." Na fotografiji: detajl iz samostana La Rabida.
Kot številni zagonski podjetniki se je tudi Kolumb najprej obrnil na najmočnejšega svetovnega igralca v panogi, ki pa za Kolumbovo podjetniško idejo ni imel posluha. To je bil portugalski kralj.
Še tako dobri ideji ni usojeno, da bi uspela že po prvi predstavitvi
"Tako je mladi podjetnik Kolumb s svojo veliko idejo še naprej iskal naložbenike. Zatrjeval jim je, da bo uresničitev njegove ideje proslavila in obogatila tako njega kot tiste, ki mu bodo zagotovili finančno podporo. Pot ga je tako pripeljala tudi do samostana La Rabida, kjer je za sredstva zaprosil španske katoliške menihe," je Göke nadaljeval zgodbo.
Ko ga je pri iskanju finančne podpore portugalski kralj zavrnil, je Krištofa Kolumba pot pripeljala do samostana La Rabida, kjer je za sredstva zaprosil španske katoliške menihe.
Velikokrat je kljub dobri ideji za pridobitev naložbenega denarja potrebno veliko predstavitev in prepričevanja – Kolumb ni bil izjema. "Kar tri leta je Kolumb vztrajal s svojimi predstavitvami in prepričani ste lahko, da ni imel PowerPointa za pomoč."
Šele zadosten osnovni kapital odpira pot
Mlademu "podjetniku" Kolumbu pa je leta 1489 le uspelo: dobil je letno štipendijo 12 tisoč maravedijev, takratne španske zlate valute. Osnovni kapital naložba je prišel s polno podporo in blagoslovom španskih katoliških monarhov.
Santa Maria je bila največja od treh ladij, s katerimi se je Krištof Kolumb odpravil uresničit svojo idejo in odkrit novi svet.
Tretjega avgusta 1492 so se iz neposredne bližine samostana La Rabida ladje Santa Maria, Pinta in Niña podale na svojo pot. Kar je sledilo, je zgodovina, z vsem dobrim in slabim, kar je to neposredno in posredno prineslo.
Ko zaslug ne dobi tisti, ki je res zaslužen
Toda uspešna uresničitev dobre ideje ne prinaša samo lepih zgodb. Kolumb si je pridelal zajetno nagrado, v besednjaku startupov bi ji rekli bonus, ker je zatrjeval, da je prav on prvi zagledal zahodno kopno.
Tretjega avgusta 1492 so se iz neposredne bližine samostana La Rabida ladje Santa Maria, Pinta in Niña podale na svojo pot. Kar je sledilo, je zgodovina, z vsem dobrim in slabim, kar je to neposredno in posredno prineslo.
V resnici pa je s tem odvzel zasluge tistemu, ki je prav zares prvi zagledal novi svet – to je bil Rodrigo de Triana, eden od njegovih mornarjev.
Vsak si želi čim bolj polno skledo
Dolgotrajne pravne bitke za zasluge in denar, ki iz teh zaslug izhaja, zagonskim podjetjem niso tuje. Tisti z idejo in tisti z denarjem imajo namreč velikokrat različne poglede, koliko bogastva in zaslužka gre komu. Kolumb pri tem ni bil izjema. Odkritelj in njegovi družinski nasledniki so se s špansko krono pravniško in sodniško borili vse do leta 1790, kar je skoraj 300 let.
Uspešna uresničitev dobre ideje ne prinaša samo lepih zgodb. Krištof Kolumb in njegovi potomci so se skoraj 300 let pravno borili glede delitve zaslug in zaslužka, ki jih je prinesla uresničitev Kolumbove sprva navidez neizvedljive ideje.
V Kolumbovi zgodbi se posredno lahko prepoznajo mnoga zagonska podjetja – ali bi torej lahko sklepali tudi obratno in dejali, da je Kolumbova avantura pravzaprav (zgodovinski) startup?
