SiolNET. Digisvet Novice
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Sredi morja so našli smrtonosno praznino, veliko za štiri Slovenije

10

termometer

V Omanskem zalivu, to je morska ožina med Arabskim polotokom in obalo Irana, se dogaja okoljska katastrofa, ki ji ni para na vsem svetu. Britanski znanstveniki so s pomočjo robotov, ki so se po zalivu potapljali osem mesecev, potrdili, da je ogromen del morja v Omanskem zalivu mrtev, ker v njem ni skoraj nič kisika. To odkritje ni pomembno le na lokalni, temveč tudi na globalni ravni.

Omanski zaliv je pomembna mednarodna plovna pot, saj ga morajo prečkati ladje, ki želijo v Dubaj, Abu Dabi in Doho, bil pa je tudi že prizorišče bližnjevzhodnih političnih konfliktov. Največja globina Omanskega zaliva je 3.694 metrov. Omanski zaliv je pomembna mednarodna plovna pot, saj ga morajo prečkati ladje, ki želijo v Dubaj, Abu Dabi in Doho, bil pa je tudi že prizorišče bližnjevzhodnih političnih konfliktov. Največja globina Omanskega zaliva je 3.694 metrov. Foto: Reuters

Kaj so odkrili znanstveniki?

Znanstveniki so že nekaj časa vedeli, da je v Omanskem zalivu - ta kljub imenu v resnici ni zaliv, temveč morska ožina, ki povezuje Arabsko morje in Perzijski zaliv - mrtvo območje oziroma tako imenovana cona minimalne koncentracije kisika.

To pomeni, da je v vodi raztopljenega veliko manj kisika kot običajno oziroma da je koncentracija kisika v vodi blizu nič odstotkov. Manj ko voda vsebuje raztopljenega kisika, slabši življenjski prostor je za aerobna bitja (bitja, ki dihajo kisik).

Cona minimalne koncentracije kisika lahko nastane in se širi zaradi več dejavnikov, najpogostejši pa so povečanje populacije enoceličnih organizmov (bakterij), onesnaženje z nitrati in fosfati iz gnojil in odplak, ki ga povzroči človek, tudi spremembe v gibanju oceanskih tokov zaradi podnebnih sprememb.

V nekaterih delih oceanov in morjih lahko cone minimalne koncentracije kisika ustvarja in širi tudi dejstvo, da voda tam dolgo stoji, saj ni prave cirkulacije. Zaloge kisika v njej se zaradi tega manjšajo in hkrati ne obnavljajo. Primeri takega dogajanja so fjordi (na fotografiji) in Črno morje.  V nekaterih delih oceanov in morjih lahko cone minimalne koncentracije kisika ustvarja in širi tudi dejstvo, da voda tam dolgo stoji, saj ni prave cirkulacije. Zaloge kisika v njej se zaradi tega manjšajo in hkrati ne obnavljajo. Primeri takega dogajanja so fjordi (na fotografiji) in Črno morje.  Foto: Thinkstock
Cone minimalne koncentracije kisika so praviloma velike biološke praznine, saj v njih velika večina rib in drugih morskih živali z izjemo najpreprostejših življenjskih oblik ne more preživeti.

Znanstveniki so lahko vse do letos sicer le ugibali, kako obsežno je v resnici mrtvo območje Omanskega zaliva, saj regija zaradi geopolitičnih ovir in piratstva iz bližnje Somalije ni bila ravno paradiž za izvajanje znanstvenih raziskav. 

Kje je Omanski zaliv:

A znanstvenikom univerze East Anglia v Norwichu v Veliki Britaniji je s pomočjo dveh robotskih plovil, velikih kot človek, ki sta osem mesecev pluli in se potapljali tudi do tisoč metrov globoko v Omanski zaliv, zdaj vendarle uspelo raziskati tamkajšnjo mrtvo cono.

Eno od robotskih plovil, ki sta po Omanskem zalivu osem mesecev risali mrežo svojih poti, podatke o analizi vode pa prek satelita sproti pošiljali znanstvenikom.  |  Foto: University of East Anglia Eno od robotskih plovil, ki sta po Omanskem zalivu osem mesecev risali mrežo svojih poti, podatke o analizi vode pa prek satelita sproti pošiljali znanstvenikom. | Foto: University of East Anglia

Ugotovili so, da so se mnogi njihovi kolegi pred njimi motili, saj je do življenja izredno neprijazno območje precej večje, kot so menili prej.

Velikanska biološka praznina v Omanskem zalivu praktično neprekinjeno pokriva skoraj 80 tisoč kvadratnih kilometrov veliko območje, kar je blizu štirikratnika površine Slovenije, sega pa od 200 do 800 metrov globoko.

V tem velikanskem mehurju vode praktično ni kisika, posledično pa tudi nobenih drugih morskih življenjskih oblik, so znanstveniki zapisali v raziskavi, ki je bila pred kratkim objavljena v priznani znanstveni publikaciji Geophysical Research Letters.

Nekatere morske živali, na primer izmuzljivi in zelo redko opaženi vampirski ligenj (na fotografiji), so se sicer prilagodile življenju v conah minimalne koncentracije kisika, ker ga znajo iz vode pridobivati bolj učinkovito. A ta bitja so odločno v manjšini. Nekatere morske živali, na primer izmuzljivi in zelo redko opaženi vampirski ligenj (na fotografiji), so se sicer prilagodile življenju v conah minimalne koncentracije kisika, ker ga znajo iz vode pridobivati bolj učinkovito. A ta bitja so odločno v manjšini. Foto: YouTube

Zakaj je to pomembno?

Morska mrtva cona zmanjšuje življenjski prostor rib, ker pa se še vedno hitro širi, lahko v bližnji prihodnosti povzroči tudi migracije rib drugam ali pa v najslabšem primeru celo njihovo izumrtje. Ribja populacija je trenutno stisnjena v ozek prostor med gladino Omanskega zaliva in začetek mrtve cone.

Posledice za lokalno prebivalstvo so seveda zato takoj jasne. Ogromno ljudi v Omanskem zalivu se za preživetje zanaša na ribištvo ali na druge oblike komercialnega izkoriščanja morja. Če v njem zaradi hitro padajoče koncentracije kisika v vodi ne bo več rib, bodo izgubili delo, s tem pa bo ogroženo tudi njihovo preživetje. 

Avtorji znanstvene raziskave opozarjajo, da se morajo ribiči v regiji zaradi velike verjetnosti, da se bo mrtva cona v Omanskem zalivu še naprej širila, temu ustrezno prilagoditi. Ne smejo si privoščiti čezmernega ribolova, saj se lahko v nasprotnem primeru že v nekaj desetletjih zgodi, da bodo njihova najljubša lovišča ostala brez rib. Na fotografiji tradicionalna arabska ribiška barka ob obali Omana. Avtorji znanstvene raziskave opozarjajo, da se morajo ribiči v regiji zaradi velike verjetnosti, da se bo mrtva cona v Omanskem zalivu še naprej širila, temu ustrezno prilagoditi. Ne smejo si privoščiti čezmernega ribolova, saj se lahko v nasprotnem primeru že v nekaj desetletjih zgodi, da bodo njihova najljubša lovišča ostala brez rib. Na fotografiji tradicionalna arabska ribiška barka ob obali Omana. Foto: Thinkstock

Mrtva cona v Omanskem zalivu lahko negativno vpliva tudi na naš celoten planet, še svarijo znanstveniki.

Pomanjkanje kisika v (morski) vodi lahko namreč negativno vpliva na cikel kroženja dušika, najpogostejšega atmosferskega plina, ki je prisoten v vsakem organizmu. Posledica tega je lahko nastajanje in sproščanje didušikovega oksida, ki je 300-krat bolj učinkovit toplogredni plin kot ogljikov dioksid in je bil tudi eden glavnih krivcev za nastajanje stratosferskih ozonskih lukenj. 


Preberite tudi:

Odkritje sredi oceana, ki se ga človeštvo lahko zelo veseli: težava je le, da do njega ne more nihče

Kriza pod gladino svetovnih oceanov, o kateri se praktično ne govori

Komentarji

4

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • Amaise / 03.05.2018. ob 16:15 +3 - 1

    Saj je tudi slovensko morje precej mrtvo. Razen nekaj polžev, od katerih nekateri merijo le par milimetrov ni nič živega. Je pa veliko plastenk in druge navlake.

    +3 - 1
  • Robsonmb / 08.06.2018. ob 21:47 +1 0

    Ni res da je slovensko morje mrtvo. Rebrač je v izobilju

    +1 0
  • vozimek1 / 03.05.2018. ob 13:32 +1 - 1

    Manj vemo mirnejši smo.

    +1 - 1
delitve: 193
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin