Sobota, 8. 1. 2022, 22.04
2 leti, 3 mesece
So specialci res umorili kemika, ki naj bi o cepivih vedel preveč?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
9,40
67
Andreas Noack je novembra 2020 na kamero ujel racijo pripadnikov posebnih policijskih enot, ki je potekala v njegovi zgradbi in tudi v njegovem stanovanju. Policija je kasneje sicer sporočila, da Noack ni bil aretiran in da ni bil nikoli obtožen ničesar. Umrl je leto dni pozneje, novembra 2021.
Med nasprotniki cepljenja v Sloveniji in tujini zadnje tedne kroži zgodba, da so policijski specialci konec novembra lani izvedli atentat na nemškega biokemika Andreasa Noacka, ker je ta širil informacijo, da cepiva proti bolezni covid-19 vsebujejo ljudem strupeni grafenov oksid. Noack je v resnici umrl zaradi odpovedi srca, kar je potrdila tudi njegova partnerica. V preteklosti je sicer res imel bližnje srečanje s pripadniki posebnih policijskih enot, a ne zaradi izjav o cepivih.
Andreas Noack je 23. novembra lani objavil videoposnetek, v katerem je trdil, da Pfizer-BioNTechovo cepivo proti bolezni covid-19 vsebuje kemijsko spojino grafenov (hidr)oksid. Več o tem, zakaj je Noack širil to trditev in v kakšnih okoliščinah je nastala, preberite malce nižje.
Tri dni pozneje, 26. novembra 2021, je Noack umrl. Star je bil 57 let. Manj kot teden dni je trajalo, da so njegovi sledilci – skupina Noacka in njegove partnerke v komunikacijski platformi Telegram ima skoraj 20 tisoč članov, videoposnetek o grafenovem oksidu pa že skoraj pol milijona ogledov – začeli širiti zgodbo, da je bil Noack umorjen. Ubili naj bi ga nemški policijski specialci ali pa so ga napadli z "oddaljenim energijskim orožjem", trdijo objave, ki se v zadnjih tednih po spletu hitro širijo tudi med Slovenci.
Naslovi nekaterih slovenskih objav o domnevnih vzrokih smrti Andreana Noacka. 57-letni doktor biokemije je do smrti sicer veljal za nasprotnika epidemioloških ukrepov in cepljenja. Prek svojega kanala na YouTubu, ki sicer ni imel prav veliko sledilcev, je širil svoje prepričanje, da je pandemija bolezni covid-19 prevara, in govoril o novem svetovnem redu. Ta stališča je delila njegova partnerka, ki je prva zasejala dvom, da je Noack umrl naravne smrti.
Govorico je sicer sprožila kar njegova partnerka. 23. novembra je na Telegramu objavila videoposnetek, da je bil Noack "napaden" le nekaj ur po objavi videoposnetka o cepivih in grafenovem (hidro)oksidu. Toda kasneje je objavila nov videoposnetek, po katerem je postalo jasno, da je Noacka tisti dan napadlo njegovo lastno srce. Odpovedala mu je srčna zaklopka. Umrl je tri dni pozneje.
Zakaj so nekateri za njegovo smrt okrivili policijske specialce?
Najverjetneje zato, ker je bil Noack novembra leta 2020 ena od tarč racije njegove stanovanjske zgradbe na Bavarskem. Zgodila se je ravno v času, ko je Noack prek spleta oddajal videoposnetek v živo in v objektiv kamere ujel tudi pripadnike posebnih policijskih enot.
S tamkajšnje policijske uprave so kasneje sicer sporočili, da Noack ni bil tarča racije in da tam niso bili zaradi njegovih videoposnetkov. Nikoli tudi ni bil aretiran oziroma obtožen česarkoli.
Srečanja Noacka s policisti in objava njegovega posnetka o cepivih in grafenovem oksidu sta bili leto dni narazen. Noack v času smrti sicer tudi ni več prebival v Nemčiji, kjer se je zgodila racija. Srčni napad je doživel in tri dni kasneje umrl v sosednji Avstriji.
Grafenov oksid so "našli" v eni sami viali cepiva, za katero nihče, niti glavni znanstvenik, ne ve, kdo vse jo je imel v rokah in kdo jo je zares poslal v analizo
Nasprotniki cepljenja proti bolezni covid-19 zadnje mesece zelo radi ponavljajo trditev, da cepiva proti koronavirusni bolezni vsebujejo človeku strupeno kemijsko spojino grafenov oksid. Ta trditev v veliki večini primerov vodi do kontroverzne raziskave, bila je tudi temelj Noackovega videoposnetka s 23. novembra, ki jo je izvedel Pablo Campra Madrid z univerze v španski Almerii.
Pablo Campra Madrid je vsebino viale cepiva pod mikroskopom primerjal s slikami vzorcev grafenovega oksida, ki jih je našel v drugih znanstvenih študijah, in zaključil, da sta videti podobno.
Znanstvena skupnost njegovega dognanja sicer ni jemala resno, od njegovega poskusa se je javno distancirala tudi univerza v Almerii. Zakaj?
Zato, ker je Campra Madrid v raziskavi sam priznal, da je izvor analizirane viale Pfizerjevega cepiva v najboljšem primeru meglen in da ni natanko znano, kdo mu jo je poslal. Vzorec cepiva mu je dostavila kurirska služba. Kdo vse je rokoval z vialo, ni znano.
Obkroženo z rdečo: "POREKLO IN SLEDLJIVOST: NI ZNANO"
Da Campra Madrid opravi analizo cepiva in ugotovi, ali je v njej grafenov oksid, je sicer zahteval znani španski nasprotnik cepljenja proti bolezni covid-19 Ricardo Delgado Martín, je razvidno iz dokumenta, ki ga je objavil Campra Madrid.
Spomnimo: cepivo Cominarty proizvajalcev Pfizer/BioNTech so avgusta lani z elektronskim mikroskopom analizirali tudi na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. Ugotovili so, da ni vsebovalo nobenega grafenovega oksida, kovinskih delcev ali čipov, je na Twitterju takrat pojasnil biokemik Roman Jerala:
Znanstvena analiza cepiva: z elektronskim mikroskopom smo na @kemijski analizirali cepivo Pfizer/BNT. Vidni so lipidni delci ustrezne velikosti, ki vsebujejo mRNK, točno tako kot je opisana sestava (shema). Nobenega grafen oksida, kovinskih delcev, nobenih čipov... pic.twitter.com/XOMabJ7TPX
— Roman Jerala (@rjerala) August 22, 2021
67