Četrtek, 4. 4. 2019, 15.45
5 let
Slovenci spletne prevare prepoznajo zaradi nepravilne rabe slovenščine
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,12
Spletne prevare so v zadnjem času v Sloveniji v porastu. Slovenci jih pogosto prepoznajo zaradi specifičnosti jezika, saj so elektronska sporočila, s katerimi želijo napadalci prevarati uporabnike, napisana z veliko slovničnimi napakami. Tudi zaradi tega manjkrat nasedemo prevaram, so se strinjali sogovorniki okrogle mize o prevarah.
Tadej Hren iz nacionalnega centra za obravnavo omrežnih incidentov SI-CERT je na današnji okrogli mizi, ki je potekala v okviru konference etičnega hekinga v Sloveniji, pojasnil, da so trenutno v Sloveniji v porastu predvsem napadi na podjetja; večinoma gre za mala in srednja, ki nimajo zaposlenih strokovnjakov za informacijsko varnost in so zato lažje žrtve. Pogosti so tudi napadi na elektronsko pošto, "ljubezenske prevare" in izsiljevanja z intimnimi posnetki.
Žrtve prevar pogosto ženske
Kot je dodal, so pri ljubezenskih prevarah pogosto žrtve ženske, s katerimi na družbenem omrežju v stik stopijo moški, ki sčasoma prosijo za denar. "Menili smo, da je tega zelo malo," je dejal Hren, ki pa ocenjuje, da takih primerov v Sloveniji ni malo, so pa pogosto neodkriti.
Varnostni inženir v Novi ljubljanski banki (NLB) Matej Lamut Skok je pojasnil, da k njim občasno pridejo komitenti, ki bi radi preklicali plačilo, ki je bilo posledica prevare. "Pri bančnem poslovanju v zadnjem času opažamo predvsem phishing napade na naše komitente. Kolikor vem, pa niso uspeli z napadom," je dejal.
Pred spletnimi prevarami nas obvaruje jezik
V NLB so leta 2008 in 2009 sicer beležili vdore v računalnike strank preko spletne banke Klik, ko so napadalci nato izvedli nepooblaščene transakcije. "Nato smo uvedli precej ukrepov in vpeljali sisteme, ki pa se praktično doslej še niso imeli priložnosti izkazati," je pojasnil.
Konec leta 2012 so nato zaznali nekaj poneverb pri pravnih osebah, ki pa so bile po njegovem mnenju predvsem posledica malomarnosti in pozabljivosti uporabnikov.
"Pred spletnimi prevarami Slovence pogosto obvaruje jezik, saj so besedila, prevedena s spletnimi prevajalniki, običajno polna slovničnih napak in zato bolj sumljiva," je dejal. S tem se je strinjal tudi Hren, ki je spomnil na t. i. direktorske prevare, ki so v zadnjem času pogosteje zaznane v Sloveniji.
Pri teh goljufi v imenu direktorja računovodji odredijo visoko izplačilo na različne račune v tujini, sporočila z navodili zaposlenim pa so večinoma kratka. "Pri teh imajo napadalci srečo, da je zelo malo napisanega v slovenščini," je dodal. Napadi sicer niso pogosto uspešni, se pa tudi zgodi, da kdo denar dejansko nakaže.
