Nedelja, 11. 12. 2022, 22.45
2 tedna, 3 dni
Revolucija? "Umetna inteligenca, ki jo zna uporabljati vsak." #intervju
Pretekli teden je organizacija Open AI svetu predstavila chatGPT (v slovenščini klepetalnik GPT), ki ga je le v petih dneh pričelo uporabljati več kot milijon ljudi. Mnogi so začeli trditi, da je umetna inteligenca končno postala uporabna tudi za tehnično manj pismen del prebivalstva in da se bodo mnogi morali posloviti od svojih služb. Pa ne v prihajajočem desetletju, temveč v naslednjih nekaj mesecih.
Kaj je chatGPT in kaj pravzaprav omogoča, smo poizkušali ugotoviti v pogovoru z Boštjanom Kalužo, ki je glavni podatkovni znanstvenik pri ameriškem podjetju Evolven, organizator srečanj o podatkovni znanosti v Ljubljani in predavatelj na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.
"Zdravo! Sem pomočnik, velik jezikovni model, ki ga je usposobil OpenAI. V bistvu sem računalniški program, ki uporablja umetno inteligenco za razumevanje in ustvarjanje naravnega jezika. Znam odgovarjati na vprašanja, posredovati informacije in se pogovarjati z ljudmi tako kot prava oseba.
Predstavljajte si me kot nekakšnega robota, ki lahko razume in govori z besedami. Nisem fizični robot, a vseeno lahko komuniciram in pomagam ljudem na podoben način. Tukaj sem, da vam pomagam odgovoriti na vsa vaša vprašanja in zagotoviti informacije o številnih temah. Če imate kakršnakoli vprašanja, mi le sporočite in pomagal vam bom po najboljših močeh!"
ChatGPT je v zadnjem tednu dni postal ena izmed najbolj vročih tem na svetu in pridobil milijon uporabnikov v le petih dneh. Kaj to sploh je?
GPT-3 je enostavno povedano nevronska mreža in model strojnega učenja. V osnovi gre za množico nekih matrik, ki se med sabo pomnožijo.
Se opravičujem, da vas prekinjam, ampak jaz ničesar več ne razumem. Lahko razložite bolj preprosto? Oziroma lahko začneva na začetku, kaj je sploh nevronska mreža?
Nevronska mreža je računalniški program, ki je oblikovan tako, da oponaša delovanje človeških možganov. Uporablja algoritme, s katerimi določi povezave med nevroni. Prek katerih potem krožijo informacije. Tehnologija je relativno stara, saj prvi začetki nevronskih mrež segajo v 80 leta preteklega stoletja. Sicer so bili začetki zelo enostavni, lahko bi rekli, da so takrat nevronske mreže bile podobne le enemu samemu nevronu v možganih. Bile so sposobne krmiliti osnovna vezja …
Kaj pa se je v zadnjih letih spremenilo?
V zadnjih nekaj letih so se skokovito povečale strojne zmogljivosti računalnikov. Torej je procesorska moč računalnikov zrasla. To je omogočilo nevronskim mrežam, da so postale neverjetno ogromne.
Ravno GPT-3, ki je ena izmed zadnjih različic sistemov nevronskih mrež, ima recimo 175 milijard "nevronov". Torej ima podobne možganske kapacitete kot recimo činčila.
Druga stvar, ki jo nevronske mreže potrebujejo, je ogromna količina podatkov. Na začetku leta so v Googlovem raziskovalnem podjetju DeepMindodkrili zakon o "skaliranju." Torej kolikšno količino podatkov potrebuješ, da lahko večje nevronske mreže aktiviraš. Izkazalo se je, da je na voljo premalo podatkov.
Zdaj smo na prelomnici, ko s trenutno različico GPT-3 dobivamo rezultate, zaradi katerih je Google postal zastarela tehnologija.
#OpenAI's ChatGPT is ready to become a lawyer, it passed a practice bar exam! Scoring 70% (35/50). Guessing randomly would happen < 0.00000001% of the time pic.twitter.com/pnusiuHr1p
— Kenneth Goodman (@pythonprimes) December 10, 2022
Google je zastarel? Lahko naredite laično primerjavo med GPT-3 in Googlom? Recimo za Google se je govorilo, da je v bistvu le digitaliziran "telefonski imenik".
Google v bistvu zna predvsem poiskati le povezave do spletnih strani, medtem ko zna GPT-3 narediti analizo napisanega in narediti neke zaključke, povzetke ... Zna informacije bolj kritično predelati.
Bom poizkušal poljudno razložiti razliko. Ogromne nevronske mreže imajo več ravni in na določeni ravni si nevronske mreže začnejo ustvarjati predstavo o "svetu". In kakšne so relacije med posameznimi pojmi. Ko ustvari povezave, lahko pokaže veliko večjo stopnjo razumevanja določene tematike, sledenje pogovoru, razumevanju teksta … In ko ima osnovno predstavo o "svetu", lahko isto tematiko predstavi na različne načine. To je bilo nepredstavljivo za pretekle različice umetne inteligence.
Če se vrneva na chatGPT, zakaj je torej tako revolucionaren?
Že kar nekaj časa se napoveduje revolucija, ki naj bi jo sprožila umetna inteligenca. In umetna inteligenca res spreminja svet že nekaj let, vendar le na ozkih področjih. ChatGPT to spremeni.
Bom dal za primerjavo elektriko. Ko so jo izumili v 18. stoletju, so jo sprva uporabljali predvsem za osvetlitev. Pred elektriko so za osvetlitev uporabljati predvsem oljne svetilke, ki so potrebovale olje. Ki so ga dobivali predvsem od kitov. Številke sicer niso pravilne, ampak recimo, da je bilo zaradi dragega pridobivanja olja cena osvetljenega večera v 18. stoletju deset dolarjev. Izum elektrike in seveda žarnice so to pocenile na nekaj centov.
Podobno se je zgodilo z digitalno revolucijo. Na začetku so računalnike uporabljali v vojaški industriji, da so hitreje razbijali kodirana sporočila. Danes to isto tehnologijo uporabljamo za digitalno fotografijo. V 50 letih preteklega stoletja nihče ni mislil, da bo digitalna fotografija postala računska operacija. Cena računske operacije je padla proti ničli.
Podobno se dogaja danes z umetno inteligenco. Strošek njene uporabe pospešeno pada proti ničli. In zaradi tega bo hitro nadomestila mnoge poklice. Analitiki, novinarji, zaposleni v marketingu, ki so do sedaj opravljali najbolj osnovna dela, so z GPT-3 dobili skoraj brezplačno konkurenco. Ali pa neverjeten pospešek v produktivnosti. Govorim seveda o osnovnem delu, torej pisanju enostavnih analiz poslovanja podjetja, člankov o recimo športnih dogodkih, enostavnih reklamnih letakih.
In s chatGPT smo zelo blizu prelomne točke. Predvsem, ker ljudem ponuja enostavno uporabo sicer zelo zapletene tehnologije.
Ker sem ravno novinar in me mora očitno skrbeti za službo, me zanima, ali govorite o mesecih, letih ...
Jaz sem velik zagovornik argumenta, da bo umetna inteligenca pomagala vsem poklicem in jih ne bo "ukinjala". Tudi kalkulatorji niso "ukinili" delovnih mest, ampak so ljudem olajšali opravljanje mnogih nalog.
Z uporabo orodij, ki bodo temeljili na umetni inteligenci, bo zelo narasla produktivnost. Ne bomo ostali brez določenih služb. Se bodo pa določene službe morale spremeniti.
Novinarstvo bo morda kmalu postalo bolj raziskovalno. Namesto novic o dogajanju, ki jih bo pisala umetna inteligenca, se boste novinarji lahko osredotočali na kompleksne zgodbe. Rutinska opravila bo opravila umetna inteligenca.
Kje danes že lahko uporabljamo chatGPT?
Orodje ima tako široke načine uporabe, da bomo vse razumeli šele v naslednjih mesecih, letih. Jaz sem ga recimo uporabil za raziskavo trga. Naredil je SWAT analizo s pregledom konkurence.
Poslovnemu partnerju sem moral poslati elektronsko pošto. Napisal sem tri glavne točke, besedilo je spisal chatGPT. V bistvu mi že zadnje tri dni vsako daljše elektronsko sporočilo napiše chatGPT.
S sinom sva ga uporabila za izdelavo seminarske naloge na temo, kako računalniki vplivajo mladino in na starejše. Navedla sva nekaj alinej o temi, chatGPT je naredil uvod in teoretični del. Pripravil je tudi deset vprašanj za anketo za mlajše in deset vprašanj za anketo za starejše. Devetdeset odstotkov opisanega je chatGPT opravil sam, deset odstotkov je naredil moj sin.
GPT can iteratively write, debug, and test programs to accomplish arbitrary goals.
— Grant Slatton (@GrantSlatton) December 11, 2022
Pictured: GPT reading snippets of HTML from HN and building a headline scraper in Python, overcoming bugs by simply reading the errors and self-judgments and hypothesizing to itself.
Thread ↓ pic.twitter.com/btErbXKhAm
Veliko se govori tudi o uporabi chatGPT v programiranju.
Res je. Recimo, pokazali so, da zna chatGPT rešiti večino vprašanj, ki jih potencialnim zaposlenim zastavijo podjetja na razgovorih za službo. Govorim seveda o zaposlovanju programerjev.
ChatGPT je torej bolj ali manj postavil pod vprašaj celoten proces zaposlovanja programerjev na daljavo.
Po drugi stani lahko podobno kot novinarjem tudi programerjem pomaga z rutinskimi deli pri programiranju.
Ali chatGPT opravi Turingov test?
Odgovora na to vprašanje ne poznam. Treba je vedeti, da je chatGPT zelo dovzeten na sugestivna vprašanja. Če ga recimo vprašamo, zakaj je določen narod slab, bo našel večje število razlogov. Za isti narod ga lahko vprašamo, zakaj je dober in bo spet našel razloge.
Zelo slabo se chatGPT znajde z vsebinsko pravilnimi odgovori. Nekateri tudi pravijo, da chatGPT "halucinira" odgovore. ChatGPT z neko matematično verjetnostjo najde odgovor, ki ni nujno 100-odstotno pravilen. Je samo statistično najbolj pravilen glede na informacije, do katerih dostopa.
A če bodo chatGPT kmalu "poročili" z recimo Wolfram alpha (podobna, vendar manj zmogljiva rešitev kot chatGPT, ki odgovarja samo na vprašanja, na katera pozna pravilne odgovore) in pa Stable diffusion (model za globoko učenje, ki iz besedilnih navodil ustvarja slike oziroma fotografije), potem bomo dobili povsem nove možnosti ustvarjanja. Taka "poroka" med modeli, ki sem jih omenil, bo omogočala avtomatično ustvarjanje videovsebin.
Once upon a time, in a land far, far away, there was a robot named Robby who lived in a world full of machines. Robby was different from the other robots, though. He didn't want to spend his days following orders and carrying out tasks like the other robots did.
— Eric Zelikman (@ericzelikman) December 8, 2022
(1/11) pic.twitter.com/4m0dRAdwgl
Adijo Netflix? Bo vsak postal Steven Spielberg?
Zagotovo bo prišlo do revolucije pri ustvarjalnem delu.
Kdaj bomo torej lahko ustvarjali svoje celovečerce?
Eno leto, morda dve leti.
Za vse ljubitelje Issaca Asimova moram vprašati, kdaj bo umetna inteligenca dobila tudi fizično telo?
Združitev umetne inteligence in strojne opreme, torej pameten robot, je zagotovo naslednja stopnja. Umetno inteligenco bomo dali v vozila, da bodo bolj varna. Seveda jo lahko damo tudi v robote podjetja Boston Dynamics, kar je bolj strašljivo.
Spet, kdaj se bo to zgodilo?
Vse se dogaja z neverjetno naglico. Za primer, "Open AI" je na voljo javnosti od začetka letošnjega leta. Malo več kot pol leta kasneje je že deset alternativnih rešitev, tri med njimi so odprtokodne. Zdaj smo dobili chatGPT, do februarja bo že vsaj pet podobnih rešitev, ki temeljijo na drugih umetnih inteligencah.
Kako bo torej izgledalo življenje leta 2025?
Težko rečem. Smo pa že danes na točki prevoja. Internet se je pojavil v začetku 90 let preteklega stoletja. In v desetih letih so nastale nove industrije, brez katerih danes ne znamo živeti. Danes smo pred podobnih mejnikom.
6