Četrtek, 24. 11. 2022, 16.09
1 leto, 4 mesece
Pozor, laž o Siol.net in Pirc Musarjevi: kaj je v ozadju?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,70
27
Lažna spletna stran Siol.net je v resnici le dimna zavesa za finančno prevaro.
Pred dnevi se je slovenskim uporabnikom družbenega omrežja Facebook začel prikazovati plačan oglas s povezavo na spletno stran, ki grafično podobo portala Siol.net ter ime novoizvoljene slovenske predsednice Nataše Pirc Musar in podjetja MOL Slovenija zlorablja za namen finančne goljufije. Cena, ki jo lahko plača žrtev takšne prevare, ki Slovence v valovih cilja že vsaj štiri leta, sega od nenehnega zvonjenja telefona do izgube več sto evrov.
Članek, ki se lažno predstavlja kot zapis novinarjev uredništva Siol.net, v resnici gostuje na spletni domeni alemao.online, ki deluje kot sidrišče za podobna spletna mesta v različnih jezikih. Vsa imajo en sam namen: obiskovalca, ki bo na spletno stran zašel s klikom na plačano objavo s privlačnim naslovom na družbenem omrežju Facebook, prepričati, naj tam pusti vsaj svojo telefonsko številko, v najboljšem primeru pa najmanj 250 evrov.
Gre za vrsto poskusa prevare, o kateri smo v preteklosti že večkrat poročali, nanjo pa je prek portala Varni na internetu opozarjal tudi nacionalni odzivni center s področja kibernetske varnosti SI-CERT.
Kdo so goljufi, je tako rekoč nemogoče ugotoviti, za ustvarjanje vtisa legitimnosti pa si izposodijo videz znane lokalne spletne strani, zgodbo pa dodatno podkrepijo z izmišljenimi izjavami prepoznavnih oseb. V konkretnem primeru je to Nataša Pirc Musar, besede pa so prevaranti v usta že polagali tudi Luki Dončiću, Samu Loginu in Damianu Merlaku.
Najbogatejši Slovenec Samo Login je obraz tovrstne prevare postal poleti leta 2019. Goljufi so skupaj z njegovim obrazom objavili seznam domnevnih dobičkonosnih poslov s kriptovalutami, za zanesljivost trgovalne platforme pa naj bi jamčil Login sam.
Kaj se lahko zgodi, če pravočasno ne zaslutimo, da gre za poskus goljufije
Kdor nasede zagotovilom tega in podobnih zapisov o eksponentnih dobičkih z nizkim vložkom ter se prek obrazca na spletni strani, kamor bo preusmerjen z lažnega Siol.net, prijavi z imenom, priimkom, e-poštnim naslovom in telefonsko številko, bo goljufom ne le postregel s svojimi osebnimi podatki, temveč bo tudi takoj začel prejemati telefonske klice iz tujine.
V nasprotju z obljubami ne kličeta MOL ali celo kar Nataša Pirc Musar, temveč domnevni zaposleni v investicijskih družbah, ki nato zahtevajo nakazilo v višini 250 evrov. Naložba bo oplemenitena in se povečala za faktor deset, dvajset ali trideset, prepričujejo sogovornika.
Pred tremi leti je bila posredna žrtev takšne prevare tudi Slovenska tiskovna agencija (STA), goljufi pa so vplivneža iz tujine predstavljali kot slovenskega milijarderja, ki mu je ime Jernej Hvala.
Če žrtev prevare denar res nakaže na posredovani račun, sta nato najbolj verjetna dva scenarija:
- Investicijska družba, največkrat se predstavlja kot platforma za valutno trgovanje (forex) ali trgovanje s kriptovalutami, v resnici sploh ne obstaja. Prosili bodo za dodatna nakazila. Če bo žrtev denar poskusila dvigniti oziroma dobiti nazaj, bo to pogojeno s plačilom stroškov za vračilo. Denarja kljub temu najverjetneje ne bo nazaj.
- Investicijska družba je v resnici platforma za valutno trgovanje ali trgovanje s kriptovalutami, a je zunaj mehurčka prevarantov in njihovih potencialnih žrtev ne pozna tako rekoč nihče. Licence za ponujanje tovrstnih storitev trgovanja nima, kritike na portalih za ocenjevanje tovrstnih platform, na primer forexbrokers.com, so porazne ali neobstoječe, se pa njihovo ime pojavlja na portalih, ki izpostavljajo spletne prevare, na primer na scamalert.sg. Na teh platformah je občasno mogoč dvig prvotnega vložka, a mu sledi bombardiranje s klici, naj žrtev vloži dodaten denar. Dvig višjih zneskov je tako rekoč nemogoč.
Ko žrtev prevare v obrazec vtipka svojo telefonsko številko, bo nenehno prejemala telefonske klice iz tujine. Blokade telefonskih številk so v tem primeru le začasen ukrep, saj bodo goljufi klicali z drugih.
Portal Varni na internetu vsem, ki še niso nakazali denarja, svetuje, naj takoj prekinejo komunikacijo z goljufi. Smiselna je tudi blokada določenih telefonskih številk, kar pa ne deluje vselej, saj imajo goljufi na videz neusahljivo zalogo novih.
Morebitno oškodovanje je medtem smotrno nemudoma prijaviti policiji, tudi centru SI-CERT, ki pa žrtvam prevare ne more pomagati pri vračilo izgubljenega denarja, še opozarjajo pri Varni na internetu.
27