Sobota, 12. 2. 2022, 22.07
2 leti, 2 meseca
Intervju: prof. dr. Bojana Beović
"Naše razmere niso bile niti blizu tistim v Bergamu ali na Švedskem"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,52
68
Prof. dr. Bojana Beović je specialistka infektologije na Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani, redna profesorica infektologije z epidemiologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in eden od najprepoznavnejših obrazov slovenskega boja proti epidemiji covid-19.
Vrnitev k staremu normalnemu bo najbolj odvisna predvsem od tega, kako bomo vsi v družbi poskrbeli za varovanje najranljivejših pred pohodom koronavirusa, je prepričana slovenska infektologinja in eden od glavnih obrazov slovenskega boja proti pandemiji.
Že več kot dve leti je minilo od prihoda virusa sars-cov-2 v naš del sveta in nobeno presenečenje ni, da smo vsi, ne glede na to, ali nas je virus v tem času prizadel ali zgolj oplazil ali celo obšel, močno utrujeni od "nove normalnosti", naveličani ter si želimo čimprejšnje vrnitve k staremu načinu življenja, za katerega smo morda šele zdaj ugotovili, kako premalo smo ga cenili.
Optimizma je vedno več, a za popolno olajšanje je še prezgodaj
V teh dveh letih se je veliko spremenilo pri poznavanju in dojemanju epidemije. Imamo veliko več znanj, nekatera spoznanja so na glavo obrnila tisto, kar je veljalo sprva, a še vedno ni dokončnih odgovorov na vprašanja, ki nas vse v tem trenutku najbolj zanimajo.
Virus in narava nasploh namreč nista vedno predvidljiva, za veliko neznanko pa se je izkazalo tudi ravnanje ljudi. Luč na koncu predora je res videti močnejša, a zanesljivih napovedi razdalje do konca predora še ni.
"Tudi pri okuženih z različico omikron imamo prave covidne pljučnice, čeprav manj kot v prejšnjih valovih. Ogroženost prebivalstva je pri nas še vedno večja kot v državah, kjer so se odločili za sproščanje ukrepov."
Z vodjo Nacionalne posvetovalne skupine za cepljenje pri NIJZ smo poiskali odgovore na vprašanja o trenutnih epidemičnih razmerah in poskušali napovedati tisto ključno – kdaj bodo epidemija covid-19 in vsa odrekanja, ki smo jih morali zaradi nje sprejeti, ostala le slab spomin in bomo tudi z virusom sars-cov-2 lahko živeli in ga obvladali, kot že vrsto let živimo z drugimi boleznimi.
"Zelo verjetno, nismo pa še povsem prepričani, da smo v Sloveniji dosegli prav vrh tega vala epidemije, ker se je spremenil način testiranja – to ni več tako dosledno, zaradi tega pa nimamo tako dobrega vpogleda kot v prejšnjih valovih."
Z različico omikron se je okužilo veliko ljudi – ali je tako omikron pomagal do hitrejše vzpostavitve skupinske imunosti in skrajšal pot do konca epidemije oziroma do stopnje, ko bomo to bolezen obvladali kot, denimo, gripo?
Zelo verjetno, nismo pa še povsem prepričani, da smo v Sloveniji dosegli prav vrh tega vala epidemije, ker se je spremenil način testiranja – to ni več tako dosledno, zaradi tega pa nimamo tako dobrega vpogleda kot v prejšnjih valovih. Vsekakor pa prebolelost in cepljenje ustvarjata oviro pred ponovnim zbolevanjem in predvsem pred hujšo obliko ponovnega zbolevanja. Oboje pretvarja covid-19 iz bolezni, ki ogroža življenja, v manj hudo bolezen. Visoka prebolevnost v tem valu prav zagotovo pomaga, čeprav se ta val zdaj že verjetno postopoma ustavlja.
Kdaj lahko pričakujemo konec omejitev, uporabe mask tudi v zaprtih prostorih in preverjanja PCT-potrdil? Nekatere države so ukrepe že razrahljale ali celo odpravile …
To so lahko naredile predvsem države, ki so v precej drugačnih okoliščinah, kot smo mi. Države, kjer so dobro precepili svoj ranljivi del prebivalstva. Pri nas še vedno, sicer počasneje kot v prejšnjih valovih, narašča število ljudi, ki zaradi covid-19 potrebujejo bolnišnično zdravljenje.
Prebolevnost in cepljenje pretvarjata covid-19 v manj hudo bolezen.
Tudi pri okuženih z različico omikron imamo prave covidne pljučnice, čeprav manj kot v prejšnjih valovih. Ogroženost prebivalstva je pri nas še vedno večja kot v državah, kjer so se odločili za sproščanje ukrepov. Hospitalizacije sledijo pozitivnim testom z zamikom, zato smo še vedno v nekakšni fazi opazovanja, kaj nam bo ta velik val omikrona prinesel pri večji zdravstveni ogroženosti, to pa je temelj za nefarmakološke ukrepe, kot so PCT, uporaba mask, ohranjanje razdalje, omejitve pri zbiranju ljudi …
Trenutno dostopna cepiva še niso prirejena za različico omikron, med obolelimi za to različico so tudi trikrat cepljeni in prebolevniki. Zakaj je kljub temu priporočeno prejeti tretji odmerek takoj, ko je to glede na smernice mogoče?
Zato, ker trije odmerki zelo dobro ščitijo pred hudim potekom tudi pri okužbi z različico omikron, na to kažejo tako raziskave kot tudi statistike držav z višjo precepljenostjo, kot je pri nas. To zlasti velja v državah, kjer imajo visoko precepljenost s poživitvenim odmerkom ...
… a se tudi v teh državah, na primer v Izraelu, spopadajo z visokim številom potrjenih okužb.
Res je, tudi tam je prišel ogromen val, zelo veliko število pozitivnih, a se je bistveno manj povečalo število hudo bolnih. V vsakem primeru trije odmerki zelo dobro ščitijo pred hudim potekom, ki se ga pri bolezni covid-19 najbolj bojimo. Navaden prehlad je zdravstveno bistveno manjša težava in ne bremeni zdravstvenega sistema.
Torej države želijo predvsem obvarovati svoje zdravstvene sisteme?
Morda varovanje zdravstvenega sistema celo preveč poudarjamo – gre pravzaprav za zaščito zdravja ljudi. S covid-19 je zdravje ljudi preveč ogroženo in se moramo zaščititi, povsod po svetu države zato posegajo po ukrepih.
Nekateri čakajo april in cepivo, prirejeno omikronu …
Ne, ne! Še vedno se je pametno čim prej cepiti s poživitvenim odmerkom, ker je ta val še vedno v polnem razmahu in nas lahko ta poživitveni odmerek zaščiti že po tednu ali desetih dneh.
"Res je, tudi tam je prišel ogromen val, zelo veliko število pozitivnih, a se je bistveno manj povečalo število hudo bolnih. V vsakem primeru trije odmerki zelo dobro ščitijo pred hudim potekom, ki se ga pri bolezni covid-19 najbolj bojimo."
Ali bomo morali prejeti tudi četrti, peti, šesti odmerek?
Tega pravzaprav še vedno ne vemo. Nekatere države so četrti odmerek že uvedle, na primer Izrael že pred časom, pred kratkim tudi Nemčija, celo po krajšem času za tretjim odmerkom kot Izrael.
Ukrepe so lahko sprostile države z dobro precepljenostjo ranljivega prebivalstva.
Predvsem je treba gledati, kakšno zaščito zagotavlja četrti odmerek pred hudim potekom bolezni, statistike pa kažejo, da že tretji odmerek pomeni zelo dobro zaščito pred hudim potekom bolezni. Vprašanje je, kaj se bo zgodilo jeseni, ali bo treba pri vsej populaciji v resnici obnoviti zaščito tako kot pred vsako sezono gripe.
Na zadnjem epidemičnem zemljevidu ECDC je vsa Evropska unija enako obarvana temno rdeče kljub zelo velikim razlikam v pristopu – ali so bili omejitve gibanja na občine, nočne policijske ure in drugi ukrepi sploh potrebni? Ali so Švedi vedeli kaj več kot mi?
Treba je pogledati potek epidemije, njene posamezne valove. Trenutno imamo val izjemno kužne različice, ki je vso Evropo obarval enako, a nam to ne pove ničesar o prejšnjih valovih in o tem, kaj se je dogajalo takrat. Kot veste, smo bili mi v prvem valu z nefarmakološkimi ukrepi izjemno uspešni, naše razmere niso bile niti blizu tistim v Bergamu ali na Švedskem. V poznejših valovih, ko je bilo tudi manj upoštevanja ukrepov in sodelovanja med ljudmi, je bila ta uspešnost bistveno manjša.
Treba je najti kompromis med normalnim življenjem in varovanjem pred širjenjem epidemije.
Torej so valovi epidemije covid-19 med sabo zelo različni?
Zelo! Zlasti različica omikron je res precej drugačna od prejšnjih. Na podlagi zdajšnjih razmer in zdaj prevladujoče različice ne moremo presojati o vsej epidemiji in vplivu nefarmakoloških ukrepov, ki prav zagotovo delujejo. Zelo preprosto: če okuženi ni v stiku z drugimi, se okužba pač ne širi.
"Trenutno imamo val izjemno kužne različice, ki je vso Evropo obarval enako, a nam to ne pove ničesar o prejšnjih valovih in o tem, kaj se je dogajalo takrat."
Videti je, da velik del prebivalstva ne zaupa uradnim virom, ko gre za epidemijo in boj proti njej – pa ne samo v Sloveniji. Zakaj se to dogaja?
To je res težko vprašanje. Kot zdravnica gledam na to kot na dejstvo, s katerim se je treba na razumen način spopasti. Razumeti je treba, da so ljudje v dvomih, in jim ponuditi dovolj pravih informacij, pa tudi izobraževanja in usposabljanja že v šolskem času, kar bi pomagalo razumeti ta res hiter razvoj znanosti in tehnologije. Ne gre samo za tiste, ki nasprotujejo cepljenju, temveč tudi za vse nas preostale, ki težko sledimo res hitremu razvoju znanosti in tehnologije. Treba je povedati, da so bili nasprotniki cepljenja in drugih oblik zdravljenja vedno prisotni, dvomi in nasprotovanja so del človeške narave in so včasih celo gonilo razvoja.
Ena od številnih teorij, ki krožijo po družbenih omrežjih in na katere se nasprotniki cepljenja opirajo, je, da se med cepljenimi, zlasti po poživitvenem odmerku, pojavlja velik delež obolelih za aidsom. Ali je to sploh mogoče, kako bi jim odgovorili?
To je popolnoma absurdno. Gre za dva popolnoma različna virusa s popolnoma različnima načinoma prenosa. Seveda je mogoče, da se v neki ožji skupini prenašata obe bolezni, in v teh primerih je mogoče iskati neke korelacije. Recimo, da se med cepljenimi s poživitvenim odmerkom sprostijo stiki, ker se ljudje počutijo varne – to je bil pomemben vzrok tudi za intenzivno širjenje covid-19 v dobro precepljenih državah.
Nasprotniki cepljenja so vedno obstajali, to je človeška narava.
"Razumeti je treba, da so ljudje v dvomih, in jim ponuditi dovolj pravih informacij, pa tudi izobraževanja in usposabljanja že v šolskem času, kar bi pomagalo razumeti ta res hiter razvoj znanosti in tehnologije. Ne gre samo za tiste, ki nasprotujejo cepljenju, temveč tudi za vse nas preostale, ki težko sledimo res hitremu razvoju znanosti in tehnologije."
Če gre za tak sum, je potrebna znanstveno stroga, natančna analiza, je pa takšna povezava že na prvi pogled povsem nelogična. Seveda pa se lahko, če je kdo okužen z obema virusoma, pojavi težji potek.
Vsi upamo, da bo letošnje poletje z epidemičnega vidika skoraj normalno, toda ali si lahko upamo napovedati, kakšna bo zima?
Ne vemo, kakšna bo zima. Po eni strani ne vemo, ali nas bo presenetila kakšna nova mutacija, po drugi strani pa bo še vedno ostalo nekaj občutljivega prebivalstva, zlasti v ranljivih skupinah, predvsem tam, kjer ni bilo močnejših valov ali pa je precepljenost slabša. Poleg tega prinaša zimski čas drugačne pogoje za prenos virusa, od čisto naravnih, kot so nižje temperature in drugačna vlaga, do drugačnega načina življenja, predvsem daljšega zadrževanja v zaprtih prostorih.
Želimo ščititi zdravje ljudi, ne zdravstvenega sistema.
Pri tem ostaja vprašanje, ali se bomo lahko poslovili od mask v zaprtih prostorih, kjer se srečujemo z neznanimi ljudmi, in kako bomo dosegli bolj intenziven način prezračevanja v teh prostorih. Mislim, da bo naslednja zima še drugačna, vendar ne tako, da bi to vplivalo na kakovost življenja.
Za konec zelo preprosto vprašanje: kako naprej?
Verjetno bo treba razmišljati o tem, kako bomo živeli čim bolj normalno, ob tem pa dovolj učinkovito varovali pred širjenjem okužbe, zlasti v ranljivih skupinah.
"Mislim, da bo naslednja zima še drugačna, vendar ne tako, da bi to vplivalo na kakovost življenja."
Dvomi in nasprotovanja so včasih celo gonilo razvoja.
Motijo me pozivi, kako bi bilo treba sprostiti vse ukrepe, ker je vendarle bolje deloma obdržati ukrepe, če s tem preprečujemo širjenje okužb in ga držimo pod nadzorom. Seveda bo treba najti kompromis med normalnim življenjem in takšno učinkovito zaščito.
68