SiolNET. Digisvet Novice
7,29

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Presenečenje s skrajnega juga našega planeta

Na Antarktiki je bil nekoč vlažen in prijetno topel deževni pragozd

7,29

termometer

polarne raziskave, Antarktika
Na tem delu obale zahodne Antarktike, natančneje 30 metrov pod dnom oceana, so znanstveniki našli vzorec, ki nakazuje, da je bila pred 90 milijoni let tukajšnja pokrajina videti povsem drugače. Foto: Alfred Wegener Institut

Prvo, na kar pomislimo ob omembi Antarktike, so ogromne količine ledu – a so znanstveniki ugotovili, da ni bilo vedno tako. Na vrhuncu obdobja dinozavrov je bilo povsem drugače.

Pred 90 milijoni leti je bila slika zahodne Antarktike takšna, kot si jo danes težko predstavljamo: gosta vegetacija, reke, močvirja, reden in včasih tudi intenziven dež ter temperature, ki smo jih pri nas vajeni v poletnem času, je ugotovila mednarodna raziskava.

Povprečna letna temperatura na Antarktiki je takrat znašala 12 stopinj Celzija, v poletnem času pa se je povzpelo na osvežujoče prijetnih 19 stopinj Celzija, so še ugotovili.

Trideset metrov pod dnom oceana

Raziskovalci z več univerz in inštitutov v štirih evropskih držav pod vodstvom Središča za polarne in morske raziskave Inštituta Alfred Wegener v nemškem mestu Bremerhaven so proučili vzorec tal, ki so ga februarja 2017 izvrtali skoraj 30 metrov globoko pod oceanskim dnom Amundsenovega morja, zahodno od današnje zahodne obale Antarktike.

Del tega vzorca je bil izjemno dobro ohranjen in je kazal vse značilnosti gozdnih tal, so poročali v raziskavi, katere rezultati so bili objavljeni v ugledni znanstveni reviji Nature.

Utrinek iz dneva polarnih raziskovalcev na Antarktiki Utrinek iz dneva polarnih raziskovalcev na Antarktiki Foto: Alfred Wegener Institut

Korenine povsod

V tem izjemno dobro ohranjenem vzorcu, ki je brez dvoma nakazoval na kopno in ne na ocean, so predvsem z različnimi spektrometrskimi analizami odkrili tudi cvetni prah in rastlinske spore, vključno s prvim dokazom o obstoju cvetličnih rastlin na območju Antarktike.

Raziskovalce je zlasti navdušilo, da je bil ta vzorec v celoti prepleten z gostim omrežjem drevesnih korenin.

Slika, ki na podlagi znanstvenih dokazov ponazarja območje ob današnji zahodni obali Antarktike pred 90 milijoni let. Slika, ki na podlagi znanstvenih dokazov ponazarja območje ob današnji zahodni obali Antarktike pred 90 milijoni let. Foto: Alfred Wegener Institut

Kot na jugu Nove Zelandije

Rezultati kažejo, da je bila obala zahodne Antarktike v obdobju od 93 do 83 milijonov let pred našim časom podobna močvirnatemu deževnemu pragozdu, kakršni so na primer gozdovi na Južnem otoku Nove Zelandije, so poročali avtorji raziskave.

Ko so ugotavljali, kako je bilo mogoče, da so tako zmerne podobne razmere obstajale tako daleč na jugu planeta, to je na 82. južnem vzporedniku in samo 900 kilometrov od južnega pola, so oblikovali podnebni model, ki je pokazal, da je za obstoj takšnih razmer morala biti celotna Antarktika pokrita z gosto vegetacijo in da ledu takrat tam sploh ni bilo.

Ravno tako so prepričani, da je morala biti koncentracija ogljikovega dioksida veliko večja (za od 12 do 68 odstotkov), kot so znanstveniki sprva predvidevali.

Zemljevid južnega pola, kot bi bil pred 90 miliijoni let. Zemljevid južnega pola, kot bi bil pred 90 miliijoni let. Foto: Alfred Wegener Institut

Odpirajo se nova vprašanja

Ta ugotovitev še bolj izpostavlja vprašanje, kako je prišlo do takšne spremembe podnebja, ki je oblikovala Antarktiko, kot jo poznamo danes.

Ena od predpostavk dopušča, da je bila Antarktika takrat veliko bolj severno, kot je zdaj, druga pa, da je rotacija Zemlje potekala drugače kot danes.

Ekstrakcija vzorca iz antarktiških globin Ekstrakcija vzorca iz antarktiških globin Foto: Alfred Wegener Institut

Gladina je bila 170 metrov višje

Obdobje od približno 115 do 80 milijonov let pred našim časom, ki ga poznamo tudi kot obdobje dinozavrov, velja za najtoplejše obdobje v zadnjih 140 milijonih let.

Morska gladina je bila kar 170 metrov višja kot danes, morja pa so bila tudi občutno toplejša – na tropskem območju je bila temperatura morske površine celo do 35 stopinj Celzija, so zapisali na Inštitutu Alfred Wegener ob objavi članka v reviji Nature.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 29
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin