SiolNET. Digisvet Novice
8,57

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Generaciji Z so najpomembnejši osebni odnosi

Mladi si želijo od dva do tri tisoč evrov mesečne plače

8,57

termometer

mladi voznik
Mladim je neodvisnost zelo pomembna, a vendarle ne najpomembnejša vrednota. Foto: Getty Images

Ali so generaciji Z materialna vprašanja res na prvem mestu? Rezultati nedavno opravljene raziskave v Sloveniji in še desetih državah Srednje in Vzhodne Evrope kažejo, da denar vendarle ni vse, kar jim je v življenju pomembno.

Mladi polnoletniki do 24. leta starosti predstavljajo 7,2 odstotka prebivalstva v 11 državah Srednje in Vzhodne Evrope, kamor sodi tudi Slovenija.

Teh približno 11,5 milijona pripadnikov generacije Z ustvarja prihodnje tržne trende, tudi zato, ker se bo njihov pomen za gospodarstvo v naslednjih letih krepil.

Trendi Pet presenetljivih stvari, ki jih morate vedeti o generaciji Z

Hotel mama še deluje

V raziskavi, ki so jo po naročilu družbe Mastercard opravili marca in aprila letos, je sodelovalo 6.600 mladih med 18. in 24. letom starosti v 11 državah Srednje in Vzhodne Evrope – poleg Slovenije še Avstrija, Bolgarija, Češka, Grčija, Hrvaška, Madžarska, Poljska, Romunija, Srbija in Ukrajina.

generacija Siol Plus "Najsvetlejšo prihodnost ima tista generacija, ki ima najbolj posrano sedanjost"

V vseh državah se je pokazalo, da se čutijo precej odvisni od staršev, saj so skoraj vsakemu petemu poglaviten vir prihodkov starši. Manj kot četrtina, natančneje 23 odstotkov, je zaposleno za polni delovni čas, eden od devetih pa je zaposlen za krajši delovni čas.

Plače daleč od pričakovanj in želja

Zato ne preseneča, da je prednostna naloga generacije Z doseganje finančne neodvisnosti. Doseči jo želijo z zaključevanjem izobraževanja, pridobivanjem prvih poklicnih izkušenj in selitvijo na svoje. Mesečno si želijo zaslužiti med dva in tri tisoč evrov plače, ker je to po njihovem mnenju znesek, ki jim bo omogočil ustvarjanje družine, reševanje stanovanjskega problema in spodobno življenje z dopusti ter občasnimi potovanji.

Želje in pričakovanja mladih glede plač v Srednji in Vzhodni Evropi so bistveno nad realnimi zneski mesečnih plač. Želje in pričakovanja mladih glede plač v Srednji in Vzhodni Evropi so bistveno nad realnimi zneski mesečnih plač. Foto: Getty Images

A od te svoje želje so še zelo, zelo daleč. Na ravni vseh 11 držav je povprečni mesečni prihodek pripadnika generacije Z bistveno nižjih 450 evrov – ob tej številki je slovensko povprečje 702 evrov videti celo dobro.

Družina in zdravje pred denarjem

Čeprav je na prvi pogled videti, da so ta materialna vprašanja najvišje na seznamu prioritet generacije Z, več kot polovica (51 odstotkov v celi regiji, 55 odstotkov v Sloveniji) je kot najpomembnejše vrednote izpostavila osebne odnose.

Starš. Otrok. Najstnik. Prepir. Siol Plus Popolnoma normalen pojav, zaradi katerega so mnogi zelo zaskrbljeni

Skoraj dve tretjini anketiranih je na prvo mesto postavilo družino, zatem zdravje (63 odstotkov), prijatelji (53 odstotkov) in partnerji (42 odstotkov). Nič ne more nadomestiti stikov v živo, meni 65 odstotkov anketiranih, le za eno odstotno točko je nižji delež tistih, ki svoj prosti čas želi preživljati v družbi, zlasti prijateljev.

Skoraj dve tretjini pripadnikov generacije Z v regiji enajstih držav, med katerimi je Slovenija, postavlja preživljanje časa s prijatelji na najvišje mesto priljubljenega preživljanja prostega časa. Skoraj dve tretjini pripadnikov generacije Z v regiji enajstih držav, med katerimi je Slovenija, postavlja preživljanje časa s prijatelji na najvišje mesto priljubljenega preživljanja prostega časa. Foto: Getty Images

Družbena omrežja središče komuniciranja in informiranja

Slovenski mladi polnoletniki, prva generacija, ki se je rodila v obdobju, ko je internet že postal splošna dostopna dobrina, so, razumljivo, močno povezani z digitalnim svetom in storitvami, ki jih ta omogoča. So zelo dejavni na družbenih omrežjih, najbolj na omrežju YouTube (88 odstotkov), malo manj na Instagramu (82 odstotkov) in Facebooku (77 odstotkov).

Za sedem od desetih vprašanih so družbena omrežja glavni vir informacij in navdiha, primerljiv delež je tistih, ki prek družbenih omrežij vzdržujejo vsakodnevno komunikacijo z drugimi (Slovenija ima pri tem za pet odstotkov nižji delež od cele regije).

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin