Ponedeljek, 11. 10. 2021, 15.49
3 leta, 1 mesec
Kralj kriptobogatašev: ne enega lamborghinija, kupi lahko tovarno
Sam Bankman-Fried je ime, za katero je velika večina ljudi sploh prvič najverjetneje slišala šele letos ob njegovem debiju na lestvici 400 najbogatejših Zemljanov, ki jo sestavlja ameriška revija Forbes. Svoje premoženje je 29-letnik od takrat, torej v pičlega pol leta, potrojil in tako že diha za ovratnik nekaterim najbolj ustaljenim imenom Forbesovega seznama bogatašev. Bankman-Fried sicer velja tudi za najbogatejšega posameznika v svetu kriptovalut. Vse svoje premoženje namerava podariti v dobrodelne namene, vendar pa še ve ne, kdaj in komu.
Sam Bankman-Fried je ustanovitelj podjetja za analitiko trgovanja s kriptovalutami Alameda Research in direktor FTX, ene največjih svetovnih menjalnic za kriptovalute. Forbes vrednost njegovega premoženja ocenjuje na 22,5 milijarde ameriških dolarjev, kar je skoraj 20 milijard evrov.
Na Forbesovi lestvici bogatih je 29-letnik trenutno uvrščen na 32. mesto v globalno prepoznavni družbi imen. 31. mesto namreč zaseda Rupert Murdoch, najbrž največji svetovni medijski tajkun, 33. mesto pa Laurene Powell Jobs, vdova ustanovitelja podjetja Apple Steva Jobsa.
Bankman-Fried je po podatkih Forbesa tudi zgodovinsko najbogatejši novinec na lestvici 400 najpremožnejših ljudi na svetu, ki je svoje premoženje ustvaril sam. Mladenič je obenem eden najmlajših posameznikov, ki so pri še ne 30 letih razpolagali s premoženjem tovrstnega obsega.
Pri takšni starosti je bil od Sama Bankman-Frieda bogatejši le še Mark Zuckerberg, ustanovitelj Facebooka.
Bill Gates je medtem prvo milijardo zaslužil šele pri starosti 31 let (ob upoštevanju inflacije bi bila njegova takratna milijarda danes sicer vredna 2,5-krat toliko), Jeff Bezos in Elon Musk pa še štiri in deset let pozneje, pri starosti 35 oziroma 41 let.
Fizik, ki živi s "cimri", spi v pisarni in ne hodi na počitnice
Samu Bankmanu-Friedu je bila ob rojstvu 6. marca 1992 v zibelko položena vsaj srebrna ropotuljica. Oba njegova starša sta namreč ugledna profesorja prava na elitni ameriški univerzi Stanford.
Sam je leta 2014 doštudiral fiziko na priznanem tehnološkem inštitutu MIT, a znanost nikoli ni bila njegova prva ljubezen. Kariero je začel kot trgovalec s skladi za newyorškega finančnega velikana Jane Street Capital. Leta 2017 je s kapitalom v vrednosti enega milijona dolarjev, šlo je za njegove prihranke in posojilo staršev ter prijateljev, začel trgovati s kriptovalutami.
Sam Bankman-Fried še ne uživa življenjskega sloga, ki pritiče nekomu, ki sedi na skoraj 20 milijardah evrov, saj tako rekoč ni imel časa, da bi se mu posvetil. Njegovo bogastvo je meteorno zraslo v pičlih treh letih, njegova največja kokoš nesnica, borza FTX, obstaja šele dve leti in pol. Sam v podjetju še vedno opravi ogromno dela.
Menjalnico FTX je aprila 2019 ustanovil v Hongkongu, trenutno je v procesu selitve celotnega podjetja s 150 zaposlenimi na Bahame, kamor se je delno že preselil tudi sam. V Hongkongu si je stanovanje delil s "cimri", pogosto je spal kar v pisarni.
Bankman-Fried sicer velja za precejšnjega deloholika. Spal naj bi samo štiri ure na noč, na počitnice ne hodi, prav tako si nikoli ne privošči dopusta.
Ultrakapitalistična miselnost
Bankman-Fried se s kriptovalutami ni začel ukvarjati zato, ker bi podpiral decentralizacijo trenutnega finančnega sistema ali pa bil anarhist, temveč zato, ker je zavohal denar. To je za medije večkrat priznal tudi sam. S kriptovalutami bo trgoval tako dolgo, dokler bo menil, da z njimi lahko ustvarja dobiček.
29-letnik sicer ni eden od tako imenovanih "early adopterjev", tistih, ki so v kriptovalute zabredli relativno zgodaj in zdaj uživajo v tisočkratnih donosih na prvotno naložbo.
V bitcoin bazen je skočil šele med prvo kriptomrzlico, ki je svet zajela konec leta 2017. Opazil je neenakost med cenami bitcoina v ZDA in na Japonskem, kjer so bile tudi do 30 odstotkov višje, ter jo začel izkoriščati. Med državama je na dan premikal več kot 20 milijonov evrov v kriptovalutah.
Leta 2019 je v Hongkongu ustanovil menjalnico za kriptovalute FTX, ki danes velja za eno največjih na svetu. Prek nje se vsak dan steče za poltretjo milijardo evrov kriptovalut.
Ocenjena vrednost FTX je v zadnjem letu narasla za dvajsetkrat, s tem pa je v nebo pognala tudi vrednost premoženja Sama Bankmana-Frieda.
Bankman-Fried je menjalnico za kriptovalute FTX ustanovil v Hong Kongu, pred nekaj tedni pa je sedež podjetja preselil na Bahame, saj je Kitajska prepovedala tako rekoč vse transakcije kriptovalut..
V primerjavi z drugimi ultrabogataši je Bankman-Fried sicer razmeroma praznih žepov. Denarnih rezerv ali tekočih računov na Kajmanskih otokih namreč skoraj nima, tako rekoč celotno njegovo bogastvo je vezano na FTX in v različne kriptovalute.
Tudi dobičkov, ki jih ustvarja, si ne izplačuje, temveč jih skoraj brez izjeme vlaga nazaj v svoj posel. Pred nekaj meseci je prejel skoraj 800 milijonov evrov vredno finančno injekcijo vlagateljev, ki želijo nekoč profitirati na račun Bankman-Friedove genialnosti, in veliko večino zapravil za oglaševalsko kampanjo za FTX.
Pravkar je tudi razkril, da je kupil za več milijard evrov kriptovalute tether, ki bo trgovanje na menjalnici FTX naredila še bolj dobičkonosno. Predvsem zanj, seveda. To je namreč del njegovega velikega načrta.
Vse, kar bo zaslužil, namerava podariti v dobrodelne namene. Ne ve sicer še, kdaj, komu oziroma kam.
Divja gonja za denarjem Sama Bankmana-Frieda je, tako trdi sam, altruistične narave. Ves denar, ki ga bo zaslužil, namerava nekoč podariti v dobrodelne namene. Priznava sicer, da to ni njegov kratkoročni cilj - ta je zaslužiti čim več denarja -, temveč projekt, ki se ga bo lotil kasneje v življenju. Trenutno ne ve, komu ali za kakšen namen bi podaril svoj denar.
Mladeničeva aktualna prioriteta medtem ostaja borza FTX. Kot je pred kratkim pojasnil za Forbes, želi iz FTX narediti posredniškega giganta, ki bo v ZDA konkuriral največjim in pri katerem bo mogoče kupiti ne le kriptovalute, temveč tudi vrednostne papirje.
Sam Bankman-Fried je trenutno pred podobno dilemo kot pred desetletji Warren Buffett, verjetno najuspešnejši vlagatelj vseh časov. Buffett, ki je znan po tem, da bo 99 odstotkov premoženja podaril v dobrodelne namene, podobno kot Bankman-Fried namreč ni vedel, kdaj bo prišel do točke, ko bo zaslužil dovolj denarja, da se bo lahko v celoti posvetil dobrodelnosti in s svojim premoženjem naredil čim več dobrega.
Sam Bankman-Fried je vsaj za zdaj dobrodelnik sicer zgolj v teoriji, pravzaprav je eden najmanj radodarnih milijarderjev na Forbesovi lestvici 400 najbogatejših. V dobrodelne namene je do zdaj podaril "samo" 25 milijonov dolarjev oziroma približno en promile svojega premoženja. Ocenjuje sicer, da bo lahko to kmalu povečal za skoraj tisočkrat oziroma z drugimi besedami - v dobrodelne namene bo podaril tako rekoč svoje celotno trenutno premoženje.
12