Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Matic Tomšič

Nedelja,
9. 4. 2017,
14.22

Osveženo pred

6 let, 6 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Red 10

1

Natisni članek

znanost digizgodbe nedeljska znanost

Nedelja, 9. 4. 2017, 14.22

6 let, 6 mesecev

Kraji, ki jih nikoli ne boste smeli obiskati #fotozgodba

Matic Tomšič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Red 10

1

Na Zemlji je precej krajev, ki jih ne le navaden človek, temveč tudi nekateri najvplivnejši svetovni posamezniki ne bodo obiskali nikoli v življenju, ker jih preprosto ne smejo ali pa je tam zanje preveč nevarno. Izpostavljamo nekaj najbolj zanimivih.

Severni Sentinel, otok v Indijskem oceanu

Na otoku Severni Sentinel, ki leži v Bengalskem zalivu med Indijo in Tajsko, živi eno redkih plemen, ki praktično še ni imelo stika s sodobnim svetom. Ne le to, domorodci srečanje z zunanjimi obiskovalci tudi vztrajno zavračajo - pred štirimi desetletji je novinar revije National Geographic to izvedel iz prve roke, ko si je iz stegna vlekel njihovo puščico.  | Foto: Google Zemljevidi Na otoku Severni Sentinel, ki leži v Bengalskem zalivu med Indijo in Tajsko, živi eno redkih plemen, ki praktično še ni imelo stika s sodobnim svetom. Ne le to, domorodci srečanje z zunanjimi obiskovalci tudi vztrajno zavračajo - pred štirimi desetletji je novinar revije National Geographic to izvedel iz prve roke, ko si je iz stegna vlekel njihovo puščico. Foto: Google Zemljevidi

Indijske oblasti so leta 1991 sicer uspešno vzpostavile prijateljski stik z otočani, a leta 1996 prekinile vsakršno komunikacijo z njimi, saj želijo živeti v miru in obdržati svoje stare običaje. Otoka danes ne sme obiskati nihče, najsi bo to papež ali Donald Trump. Klikni na fotografijo za natančno lokacijo otoka (povezava na Google Zemljevid). | Foto: Google Zemljevidi Indijske oblasti so leta 1991 sicer uspešno vzpostavile prijateljski stik z otočani, a leta 1996 prekinile vsakršno komunikacijo z njimi, saj želijo živeti v miru in obdržati svoje stare običaje. Otoka danes ne sme obiskati nihče, najsi bo to papež ali Donald Trump. Klikni na fotografijo za natančno lokacijo otoka (povezava na Google Zemljevid). Foto: Google Zemljevidi

Vir

Območje 51, ZDA

Območje 51 oziroma Area 51 je vojaška baza letalskih sil Združenih držav Amerike sredi puščave v zvezni državi Nevada.  | Foto: Google Zemljevidi Območje 51 oziroma Area 51 je vojaška baza letalskih sil Združenih držav Amerike sredi puščave v zvezni državi Nevada. Foto: Google Zemljevidi

Kaj se dogaja tam, ne ve praktično nihče, saj je vstop na območje 51 strogo prepovedan, morebitnim kršiteljem ali pustolovcem, ki tja zatavajo nevede, pa grozi opozorilo, da vsiljivce streljajo. Zračni prostor nad območjem 51 je zaprt, letalske povezave potekajo mimo njega. | Foto: Thomas Hilmes/Wikimedia Commons Kaj se dogaja tam, ne ve praktično nihče, saj je vstop na območje 51 strogo prepovedan, morebitnim kršiteljem ali pustolovcem, ki tja zatavajo nevede, pa grozi opozorilo, da vsiljivce streljajo. Zračni prostor nad območjem 51 je zaprt, letalske povezave potekajo mimo njega. Foto: Thomas Hilmes/Wikimedia Commons

Ker je to, kaj se na območju 51 dogaja in kdo tja sploh sme, popolna neznanka, vojaško bazo obkrožajo številne teorije zarot. Najbolj znana je ta, da Američani tam skrivajo vesoljce oziroma njihovo tehnologijo, ki so jih našli oziroma jo pridobili po domnevnem strmoglavljenju neznanega letečega predmeta v kraju Roswell leta 1947. | Foto: Thomas Hilmes/Wikimedia Commons Ker je to, kaj se na območju 51 dogaja in kdo tja sploh sme, popolna neznanka, vojaško bazo obkrožajo številne teorije zarot. Najbolj znana je ta, da Američani tam skrivajo vesoljce oziroma njihovo tehnologijo, ki so jih našli oziroma jo pridobili po domnevnem strmoglavljenju neznanega letečega predmeta v kraju Roswell leta 1947. Foto: Thomas Hilmes/Wikimedia Commons

Najverjetneje gre sicer za kraj, kjer ameriška vojska še danes preizkuša nove vrste letal. Ameriška obveščevalna agencija CIA je pred časom namreč razkrila, da je vojska ZDA to na območju 51 že počela. Tam so med drugim preizkušali vojaška letala F-117 (na fotografiji), Lockheed U-2 in Lockheed D-21. | Foto: Thomas Hilmes/Wikimedia Commons Najverjetneje gre sicer za kraj, kjer ameriška vojska še danes preizkuša nove vrste letal. Ameriška obveščevalna agencija CIA je pred časom namreč razkrila, da je vojska ZDA to na območju 51 že počela. Tam so med drugim preizkušali vojaška letala F-117 (na fotografiji), Lockheed U-2 in Lockheed D-21. Foto: Thomas Hilmes/Wikimedia Commons

Vir

Kapela s skrinjo zaveze, Aksum, Etiopija

V kraju Axum v Etiopiji, eni najrevnejših držav na svetu, je kapela, v kateri je, tako trdijo lokalni verniki, prava skrinja zaveze, v katero je Mojzes pospravil tabli z desetimi zapovedmi, ki ju je dobil na gori Sinaj. Vstop v kapelo ni dovoljen nikomur, vanjo ne sme niti predsednik Etiopije. Kapelo ves čas varuje en menih, zapustiti je ne sme nikoli.  | Foto: Thomas Hilmes/Wikimedia Commons V kraju Axum v Etiopiji, eni najrevnejših držav na svetu, je kapela, v kateri je, tako trdijo lokalni verniki, prava skrinja zaveze, v katero je Mojzes pospravil tabli z desetimi zapovedmi, ki ju je dobil na gori Sinaj. Vstop v kapelo ni dovoljen nikomur, vanjo ne sme niti predsednik Etiopije. Kapelo ves čas varuje en menih, zapustiti je ne sme nikoli. Foto: Thomas Hilmes/Wikimedia Commons

Vir

Votline Lascaux, Francija

V sistemu votlin Lascaux, ki ga je pred več kot 70 leti odkril francoski deček, so raziskovalci našli precej stenskih poslikav paleolitskih praljudi, ki so bile stare skoraj 20 tisoč let. Votline so francoske oblasti odprle za obiskovalce, a to nemudoma obžalovale, saj sta vanje skupaj z ljudmi začela prodirati tudi ogljikov dioksid in vlaga ter uničevati poslikave. Votline so za javnost zaprli leta 1963, a škoda je že bila narejena, na stenah so se začele nabirali glivice in plesen. | Foto: Reuters V sistemu votlin Lascaux, ki ga je pred več kot 70 leti odkril francoski deček, so raziskovalci našli precej stenskih poslikav paleolitskih praljudi, ki so bile stare skoraj 20 tisoč let. Votline so francoske oblasti odprle za obiskovalce, a to nemudoma obžalovale, saj sta vanje skupaj z ljudmi začela prodirati tudi ogljikov dioksid in vlaga ter uničevati poslikave. Votline so za javnost zaprli leta 1963, a škoda je že bila narejena, na stenah so se začele nabirali glivice in plesen. Foto: Reuters

Danes sme v votline Lascaux vsak teden za največ 20 minut samo en človek - restavrator, ki poskuša poslikave povrniti v prvotno stanje. Za vse turiste so Francozi zgradili repliko votlin (na fotografiji zgoraj - tale je nastala v "pravih" votlinah Lascaux). | Foto: Reuters Danes sme v votline Lascaux vsak teden za največ 20 minut samo en človek - restavrator, ki poskuša poslikave povrniti v prvotno stanje. Za vse turiste so Francozi zgradili repliko votlin (na fotografiji zgoraj - tale je nastala v "pravih" votlinah Lascaux). Foto: Reuters

Vir

Semenska banka, Svalbard, Norveška

Na norveškem otočju Svalbard, ki je najsevernejše kopno, kamor še vozijo letala, je v živo skalo in večni led (permafrost) izdolben betonski bunker, v katerem je najpomembnejša zbirka rastlinskih semen na svetu. | Foto: Reuters Na norveškem otočju Svalbard, ki je najsevernejše kopno, kamor še vozijo letala, je v živo skalo in večni led (permafrost) izdolben betonski bunker, v katerem je najpomembnejša zbirka rastlinskih semen na svetu. Foto: Reuters

Semena so tam zapečatena za vsak primer, če bi jih človeštvo potrebovalo zaradi morebitne naravne ali umetno ustvarjene katastrofe, ki bi povzročila izumiranje rastlinskih vrst. Primeri: globalni jedrski spopad, trk asteroida v Zemljo, izbruh supervulkana ... | Foto: Reuters Semena so tam zapečatena za vsak primer, če bi jih človeštvo potrebovalo zaradi morebitne naravne ali umetno ustvarjene katastrofe, ki bi povzročila izumiranje rastlinskih vrst. Primeri: globalni jedrski spopad, trk asteroida v Zemljo, izbruh supervulkana ... Foto: Reuters

V bunkerju, kjer je temperatura vselej minus 18 stopinj Celzija, lahko semena preživijo več sto, nekatere tudi več tisoč let. Bunker odprejo nekajkrat na leto, ko tja dostavijo nova semena. Vstop v bunker, ki ga ob vsakem odprtju varujejo oboroženi stražarji, je omogočen le izbrancem. | Foto: Reuters V bunkerju, kjer je temperatura vselej minus 18 stopinj Celzija, lahko semena preživijo več sto, nekatere tudi več tisoč let. Bunker odprejo nekajkrat na leto, ko tja dostavijo nova semena. Vstop v bunker, ki ga ob vsakem odprtju varujejo oboroženi stražarji, je omogočen le izbrancem. Foto: Reuters

Vir

Soba 39, Severna Koreja

Uradno ime Sobe 39 je Oddelek 39 centralnega komiteja korejske delavske stranke, po prepričanju redkih poznavalcev dogajanja v Severni Koreji pa gre za centralo severnokorejskih kriminalnih dejavnosti, v katere je vpleten politični vrh ene najbolj zaprtih držav na svetu. Kaj počnejo? Ponarejajo denar, preprodajajo mamila in potvarjajo dokumente, če gre verjeti virom vprašljive zanesljivosti. Dostop do oddelka ima samo peščica najvišjih korejskih uradnikov. Glede na to, da je v Severno Korejo težko priti že kot turist, prosto gibanje po državi pa je nemogoče, v Sobo 39 najverjetneje ne bo nikoli stopil nihče drug razen Kim Jong Una in druščine.  | Foto: Reuters Uradno ime Sobe 39 je Oddelek 39 centralnega komiteja korejske delavske stranke, po prepričanju redkih poznavalcev dogajanja v Severni Koreji pa gre za centralo severnokorejskih kriminalnih dejavnosti, v katere je vpleten politični vrh ene najbolj zaprtih držav na svetu. Kaj počnejo? Ponarejajo denar, preprodajajo mamila in potvarjajo dokumente, če gre verjeti virom vprašljive zanesljivosti. Dostop do oddelka ima samo peščica najvišjih korejskih uradnikov. Glede na to, da je v Severno Korejo težko priti že kot turist, prosto gibanje po državi pa je nemogoče, v Sobo 39 najverjetneje ne bo nikoli stopil nihče drug razen Kim Jong Una in druščine. Foto: Reuters

Vir

Ise Jingu, Japonska

Veliki tempelj v japonskem mestu Ise je hkrati eden najpomembnejših in najbolj skrivnostnih krajev šintoizma, glavne religije na Japonskem. Vstop v verski kompleks je že za navadnega Japonca, kaj šele turista, nemogoč. V tempelj ne smejo vstopiti niti oboroženi stražarji ali celo delavci, ki obnavljajo kompleks. Vstop je dovoljen samo duhovnikom ali duhovnicam, ki so člani japonske cesarske družine. Trenutni najvišji predstavnik templja je svečenica Atsuko Ikeda, četrta hči nekdanjega japonskega cesarja Hirohita. | Foto: Thomas Hilmes/Wikimedia Commons Veliki tempelj v japonskem mestu Ise je hkrati eden najpomembnejših in najbolj skrivnostnih krajev šintoizma, glavne religije na Japonskem. Vstop v verski kompleks je že za navadnega Japonca, kaj šele turista, nemogoč. V tempelj ne smejo vstopiti niti oboroženi stražarji ali celo delavci, ki obnavljajo kompleks. Vstop je dovoljen samo duhovnikom ali duhovnicam, ki so člani japonske cesarske družine. Trenutni najvišji predstavnik templja je svečenica Atsuko Ikeda, četrta hči nekdanjega japonskega cesarja Hirohita. Foto: Thomas Hilmes/Wikimedia Commons

Vir

Mežgorje (Mezhgorye), Rusija

Mežgorje je mesto v bližini ruskega gorovja Ural, natančneje pod 1.640 metrov visoko goro Jamantau. Ameriški sateliti so v devetdesetih letih prejšnjega stoletja v bližini gore opazili obsežna dela, domnevno naj bi šlo za izkop velikanskega bunkerja ali pa obrata za proizvodnjo jedrskih konic. Na fotografiji gora Jamantau. | Foto: Thomas Hilmes/Wikimedia Commons Mežgorje je mesto v bližini ruskega gorovja Ural, natančneje pod 1.640 metrov visoko goro Jamantau. Ameriški sateliti so v devetdesetih letih prejšnjega stoletja v bližini gore opazili obsežna dela, domnevno naj bi šlo za izkop velikanskega bunkerja ali pa obrata za proizvodnjo jedrskih konic. Na fotografiji gora Jamantau. Foto: Thomas Hilmes/Wikimedia Commons

V mestu Mežgorje naj bi bili nastanjeni delavci, bilo jih je več deset tisoč. Vstop v mesto je za osebe brez dovoljenja prepovedan, tako naj bi bilo še danes.  | Foto: Thomas Hilmes/Wikimedia Commons V mestu Mežgorje naj bi bili nastanjeni delavci, bilo jih je več deset tisoč. Vstop v mesto je za osebe brez dovoljenja prepovedan, tako naj bi bilo še danes. Foto: Thomas Hilmes/Wikimedia Commons

Vir

Kompleks na gori Weather, ZDA

Mount Weather Emergency Operations Center je resnična različica bunkerja, v katerega v filmih v primeru hude naravne nesreče vedno pošljejo predsednika ZDA in njegove najtesnejše sodelavce. Kompleks je od Bele hiše oddaljen približno 70 kilometrov.  | Foto: Mount Weather Emergency Operations Center je resnična različica bunkerja, v katerega v filmih v primeru hude naravne nesreče vedno pošljejo predsednika ZDA in njegove najtesnejše sodelavce. Kompleks je od Bele hiše oddaljen približno 70 kilometrov.

Vir

Ilha da Queimada Grande, Brazilija

Kraj, ki mu pravijo tudi "Kačji otok" oziroma "Otok kač". Brazilska mornarica izrecno prepoveduje obisk otoka, ker tam živi na tisoče zelo strupenih kač. Kako zelo strupenih? Njihov strup po ugrizu v človeškem tkivu kot kislina povzroči razjede. | Foto: Smithsonianmag Kraj, ki mu pravijo tudi "Kačji otok" oziroma "Otok kač". Brazilska mornarica izrecno prepoveduje obisk otoka, ker tam živi na tisoče zelo strupenih kač. Kako zelo strupenih? Njihov strup po ugrizu v človeškem tkivu kot kislina povzroči razjede. Foto: Smithsonianmag

Obisk otoka je tako prepovedan iz dveh razlogov - da bi morebitne turiste zaščitili pred ugrizi kač, pa tudi, da bi kače, ki veljajo za ogroženo vrsto, zaščitili pred obiskovalci. | Foto: Smithsonianmag Obisk otoka je tako prepovedan iz dveh razlogov - da bi morebitne turiste zaščitili pred ugrizi kač, pa tudi, da bi kače, ki veljajo za ogroženo vrsto, zaščitili pred obiskovalci. Foto: Smithsonianmag

Vir

Trezor britanske banke, London, Velika Britanija

Britanska kraljica Elizabeta II. na obisku v trezorju banke Bank of England, ki leži nekje v podzemlju britanske prestolnice London. Kje, vedo samo izbranci. V trezorju je petina vseh svetovnih zalog zlata oziroma okrog 234 milijard evrov (ob štetju pred približno enim letom) v zlatu. Kdor želi odpreti trezor, potrebuje nekaj ključev, ki so dolgi skoraj en meter.  | Foto: Reuters Britanska kraljica Elizabeta II. na obisku v trezorju banke Bank of England, ki leži nekje v podzemlju britanske prestolnice London. Kje, vedo samo izbranci. V trezorju je petina vseh svetovnih zalog zlata oziroma okrog 234 milijard evrov (ob štetju pred približno enim letom) v zlatu. Kdor želi odpreti trezor, potrebuje nekaj ključev, ki so dolgi skoraj en meter. Foto: Reuters

Vir

Ne spreglejte