Kdo v Evropi največ in kdo najmanj deska po internetu

Vsak peti prebivalec Evropske unije (EU) nikoli ne uporablja interneta, medtem ko internet zunaj doma ali službe uporablja vsak drugi prebivalec. Tako kažejo rezultati raziskave o rabi spleta in storitev shranjevanja podatkov v oblaku, ki jo je konec lanskega leta med evropsko populacijo, staro od 16 do 74 let, opravil Eurostat.

Shranjevanja v oblaku se uporabniki privajajo počasi Največ prebivalcev internet uporablja v Islandiji. Med članicami EU internet najbolj uporabljajo na Danskem, najmanj v Romuniji. Trije izmed štirih prebivalcev EU uporabljajo internet vsaj enkrat tedensko.

Storitev shranjevanja podatkov na oddaljenih strežnikih, to je v oblaku, v EU še ni preveč razširjena, saj jo uporablja vsak peti uporabnik interneta. Storitev se širi počasi, saj se največ uporabnikov boji za varnost in zasebnost podatkov. Za deljenje datotek še vedno raje uporabljamo elektronsko pošto. V oblaku največ shranjujemo fotografije, uporabljamo pa ga zaradi dostopnosti z več lokacij.

V Sloveniji se je število uporabnikov interneta povečevalo počasneje od povprečja EU, tudi shranjevanje v oblaku nas uporablja manj, kot je povprečje v EU.

Polovica prebivalcev EU surfa na prenosnih napravah, skoraj petina interneta ne uporablja Leta 2014 je bilo v EU 51 odstotkov uporabnikov interneta na poti (zunaj doma oziroma službe), kar je 15 odstotnih točk več kot leta 2012. To pomeni, da za dostop do interneta uporabljajo mobilne telefone, tablice ali prenosne računalnike prek brezžičnih in mobilnih omrežij.

V EU je še vedno 18 odstotkov ljudi, ki interneta ne uporablja. Internet je leta 2014 uporabljalo za 12 odstotnih točk več prebivalcev EU kot leta 2009, ko interneta nikoli ni uporabljalo 30 odstotkov prebivalcev EU. Dnevno je internet uporabljalo 65 odstotkov prebivalcev EU (17 odstotnih točk več kot 2009), vsaj enkrat tedensko pa 75 odstotkov prebivalcev EU.

V Evropi največ uporabnikov interneta na Islandiji, v EU na Danskem

Najmanj prebivalcev, ki še nikoli niso uporabili interneta, je v Evropi v Islandiji, takšen je en odstotek prebivalcev. Na poti je internet v Islandiji uporabljalo 68 odstotkov, vsak dan 94 odstotkov in vsaj enkrat tedensko 97 odstotkov prebivalcev.

Med članicami EU je bilo najmanj prebivalcev, ki še niso uporabljali interneta, na Danskem, in sicer tri odstotke. Na Danskem je internet na poti uporabljalo 75 odstotkov, dnevno 85 odstotkov in vsaj enkrat tedensko 92 odstotkov prebivalcev.

Največ prebivalcev med članicami EU, ki nikoli ne uporablja interneta, je bilo v Romuniji, in sicer 39 odstotkov prebivalcev. V Romuniji je na poti internet uporabljalo 25 odstotkov, dnevno 32 odstotkov in vsaj enkrat tedensko 48 odstotkov prebivalcev. Najmanj uporabnikov interneta na poti je bilo s 24 odstotki prebivalcev v Italiji.

Shranjevanje v oblaku uporablja vsak peti uporabnik interneta v EU, večina brezplačno Na ravni EU je leta 2014 21 odstotkov uporabnikov interneta uporabljalo možnost shranjevanja podatkov na oddaljenih strežnikih, to je storitev oblačnega shranjevanja. Največ na Danskem, 42 odstotkov, in najmanj v Romuniji, osem odstotkov. Velika večina, to je 88 odstotkov uporabnikov storitev shranjevanja podatkov na oblaku, je uporabljala brezplačne oblačne storitve.

Za deljenje datotek se je najbolj uporabljala elektronska pošta Dodatnih 15 odstotkov uporabnikov interneta v EU je oblak uporabljalo za deljenje (pošiljanje) datotek med uporabniki. Za deljenje datotek med uporabniki interneta v EU so še vedno najpogosteje uporabljene e-pošta (44 odstotkov), zunanje naprave, kot so USB-ključki (30 odstotkov), in osebne spletne strani ali socialna omrežja (28 odstotkov).

Varnost in zasebnost podatkov razloga za počasno širjenje shranjevanja v oblaku Največ, kar 44 odstotkov uporabnikov, ki poznajo oblačne storitve, teh ni uporabljalo zaradi pomislekov glede pomanjkljive zasebnosti in varnosti podatkov.

Zaradi rabe drugih načinov deljenja datotek (ali ker ne potrebujejo deljenja datotek) teh storitev ni uporabljalo 42 odstotkov, zaradi bojazni glede zanesljivosti storitve 28 odstotkov in zaradi pomanjkljivega znanja o uporabi storitev 22 odstotkov uporabnikov, ki poznajo storitve v oblaku.

V oblak največ shranjevali fotografije Na oddaljene strežnike so uporabniki leta 2014 prek interneta shranjevali: - fotografije (82 odstotkov uporabnikov oblaka), - besedila, preglednice ali predstavitve (54 odstotkov uporabnikov oblaka), - glasbo (36 odstotkov uporabnikov oblaka), - videe (26 odstotkov uporabnikov oblaka), - drugo (15 odstotkov uporabnikov oblaka).

Največ shranjevanja podatkov v oblaku zaradi dostopnosti Storitev shranjevanja podatkov v oblak se je leta 2014 v EU uporabljala: - zaradi možnosti dostopa do podatkov z več lokacij: 59 odstotkov uporabnikov, - zaradi možnosti deljenja datotek z drugimi uporabniki: 59 odstotkov uporabnikov, - zaradi varnostnega kopiranja podatkov oziroma preprečevanja izgube podatkov: 55 odstotkov uporabnikov, - zaradi razpoložljivosti dodatnega prostora za shranjevanje: 44 odstotkov uporabnikov, - zaradi dostopa do večjih knjižnic glasbe in fotografij: 22 odstotkov uporabnikov .

V Sloveniji se je število uporabnikov interneta povečevalo počasneje od EU-povprečja Lani je bilo v Sloveniji 24 odstotkov oseb, ki nikoli niso uporabljale interneta. To je šest odstotnih točk več, kot je bilo povprečje v EU.

Največji preskok je Slovenija naredila leta 2009, ko se je število tistih, ki ne uporabljajo interneta, na letni ravni zmanjšalo za sedem odstotnih točk. Po letu 2009 se je število oseb, ki nikoli niso uporabljale interneta, pri nas zmanjšalo za devet odstotnih točk, na ravni EU pa za 12 odstotnih točk.

Slovenci shranjevanje v oblaku uporabljamo manj, kot je povprečje EU Zunaj doma ali službe je v Sloveniji internet uporabljalo 42 odstotkov prebivalcev. Dnevno je internet uporabljalo 58 odstotkov prebivalcev, kar je 11 odstotnih točk več kot leta 2009. Vsaj enkrat na teden je internet v Sloveniji uporabljalo 68 odstotkov prebivalcev. Storitev shranjevanja podatkov v oblaku pa je uporabljalo 18 odstotkov internetnih uporabnikov.