Nedelja, 29. 7. 2018, 18.14
5 let, 8 mesecev
Kaj se je zgodilo z letalom, ki naj bi pustošilo po Grčiji in Hrvaški
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,30
1
Eden od krivcev za divjanje sezonskih gozdnih požarov je ameriško letalo, ki ima na nosu velik laser, s katerim iz razloga, ki je znan zgolj svetovnim elitam, požiga drevesa in avtomobile, zadnja leta trdijo nekatere internetne skupnosti, znane po širjenju teorij zarot. Letalo se med drugim omenja v povezavi s požari v Grčiji, na Hrvaškem, v Kaliforniji in Skandinaviji. Nenavadno letalo je bilo sicer resničen eksperimentalni projekt ministrstva za obrambo ZDA, a je zadnjič poletelo leta 2012.
Obrambno ministrstvo ZDA je 11. februarja 2010 praznovalo veliko zmago. Eksperimentalno letalo boeing YAL-1A je iz zraka uspešno sklatilo balistično raketo (vir). Poseben je bil način, kako je letalo to storilo: s sistemom laserjev, ki ga je YAL-1A prevažal v svojem nosu.
Prvi laser je zaznal vzlet balistične rakete in ji sledil med vzpenjanjem. Drugi laser je zaznaval zračne mase, skozi katere je potovala raketa, in pomagal nameriti tretjemu, najmočnejšemu laserju. Ta je proti njej ustrelil močan snop energije, ki je segrel ohišje rakete in povzročil strukturno odpoved, saj ni mogla več vzdržati sile potiska. Raketo je zato razneslo kmalu po vzletu.
Boeing YAL-1A med poletom. Na repu se dobro vidi serijska številka 00-0001. Letala 00-0002 ni bilo nikoli, saj YAL-1A ni dobil ne sodobnika ne neposrednega naslednika.
Eksperimentalni projekt YAL-1 (YAL-1A je bila oznaka letala) so ameriške letalske sile po naročilu ministrstva za obrambo ZDA začele leta 1996. Od indijskega letalskega prevoznika Air India so kupili odsluženo potniško letalo boeing 747, razvoj sistema za klatenje balističnih raket pa so zaupali dvema velikima pogodbenima partnerjema ameriške vojske: Lockheed Martin in Northrop Grumman.
Oborožitev boeinga je bil kemični laser COIL. Kemični pomeni, da je laser za delovanje in doseganje velike moči potreboval gorivo, ki je bilo po sestavi podobno raketnemu, boeing YAL-1A pa ga je moral voziti s seboj. Ob maksimalni obremenitvi bi lahko YAL-1A na misijo s seboj odpeljal dovolj laserskega goriva za 20 zelo močnih strelov.
Boeing YAL-1A obrača smer tik pred svojim zadnjim pristankom.
Obrambno ministrstvo ZDA je za razvoj projekta YAL-1 v skoraj 16 letih porabilo okrog pet milijard dolarjev. Projekt so nato ukinili decembra 2011, še istega leta, ko je YAL-1 dosegel velik uspeh s sestrelitvijo preizkusne balistične rakete.
Da projekt verjetno nima prihodnosti, je obrambno ministrstvo ZDA sicer namignilo že nekaj mesecev prej. Med razlogi za skorajšnjo ukinitev YAL-1 so med drugim našteli:
- Previsoko ceno. Nekdanji obrambni minister ZDA Robert Gates je ocenil, da bi vsak nadaljnji boeing YAL-1 ameriški obrambni proračun stal poldrugo milijardo dolarjev, letni stroški vzdrževanja vsakega od njih pa kar 100 milijonov dolarjev.
- Premajhen domet. Letalo bi po oceni Gatesa potrebovalo vsaj 20- do 30-krat močnejši laser, da mu ne bi bilo treba patruljirati v neposredni bližini potencialnih izstrelišč balističnih raket. Če bi bila ta sredi Irana, je dal primer Gates, bi moral boeing YAL-1A vstopiti v iranski zračni prostor, da bi njegov laser z dometom nekaj sto kilometrov predstavljal grožnjo balističnim raketam. S tem bi bilo letalo seveda zelo ranljivo na povračilne ukrepe iranskih zračnih sil.
Obrambno ministrstvo ZDA se je po ukinitvi YAL-1 posvetilo razvoju lažjih in učinkovitejših električnih laserjev, ki jih je mogoče namestiti na brezpilotna letala in bojne ladje. Prototipe so že uspešno preizkusili.
Kje je letalo boeing YAL-1A danes? Ali res na skrivaj pustoši po Evropi?
Da boeing YAL-1A neti požare po Evropi in v Združenih državah Amerike oziroma ljudem povzroča drugačne nevšečnosti, v zadnjem času na spletu piše več internetnih skupnosti. Na to namigujejo tudi na slovenskem delu Facebooka:
Na slovenskem delu Facebooka lahko med drugim najdemo namigovanja, da so za nedavne požare v okolici Zadra odgovorni laserji na letalih in ladjah. Nekateri zraven mešajo tudi zloglasni HAARP, že nekaj časa neaktivni sistem ameriških znanstvenikov za raziskovanje ionosfere, okrog katerega kroži precej teorij zarot.
Boeing YAL-1A bi vse to sicer počel bolj težko, saj je nazadnje poletel zdaj že skoraj davnega februarja 2012, njegov končni cilj pa je bila baza ameriškega vojaškega letalstva Davis-Monthan v zvezni državi Arizona, kjer je svetovno znani The Boneyard, največje pokopališče vojaških letal na svetu.
Boeing YAL-1A na Boneyardu. Kot je razvidno s fotografije, je tukaj že brez motorjev, odstranili so tudi del oborožitve.
Z YAL-1A so med bivanjem na pokopališču v Arizoni, kjer je svoje zadnje počivališče sicer našlo več kot 4000 odsluženih letal, odstranili vse uporabne dele, septembra 2014 pa so ga dokončno v celoti uničili in prodali za "staro železo".
Preberite tudi:
1