SiolNET. Digisvet Novice
3,30

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Izjemna najdba na dnu oceana ob obali Antarktike #video

3,30

termometer

Lovci na legendarne razbitine so na seznamu odkritih pravkar obkljukali še eno ime. Najdena je bila ladja Endurance slavnega britansko-irskega pionirja raziskovanja Antarktike Ernesta Shackletona. Z ladjo, ki tri kilometre pod morsko gladino počiva že več kot sto let, je povezana ena najbolj navdušujočih zgodb o preživetju.

Digisvet Ta ladja je imela najbolj nesposobno posadko vseh časov

Na ladji je zelo dobro viden napis Endurance. Ladja se je sicer prvotno imenovala Polaris (oziroma Severnica). | Foto: Reuters Na ladji je zelo dobro viden napis Endurance. Ladja se je sicer prvotno imenovala Polaris (oziroma Severnica). Foto: Reuters

Razbitina ladje Endurance, v slovenskem prevodu bi ji bilo ime Vzdržljivost, leži v Weddellovem morju približno 500 kilometrov od obale Antarktike, natančneje prepoznavnega Antarktičnega polotoka. Leži na globini 3,008 metrov. 

Po večini lesena ladja je v izredno dobrem stanju, kar gre pripisati zelo hladni vodi in dejstvu, da v antarktičnih vodah tako rekoč ni mikrobov, ki bi razkrajali les. Raziskovalna ekipa Endurance22, ki je s podporo sklada pomorske dediščine s Falklandskih otokov izpeljala iskalno akcijo, se razbitine ni dotikala, saj je ta v skladu z mednarodno pogodbo o Antarktiki zgodovinski spomenik. 

Po mnenju organizatorjev iskalne ekspedicije je Endurance, ki so jo zelo podrobno fotografirali in posneli s podvodnimi robotskimi plovili, ena najbolje ohranjenih znanih ladijskih razbitin na svetu.  | Foto: Reuters Po mnenju organizatorjev iskalne ekspedicije je Endurance, ki so jo zelo podrobno fotografirali in posneli s podvodnimi robotskimi plovili, ena najbolje ohranjenih znanih ladijskih razbitin na svetu.  Foto: Reuters

Neverjetna zgodba o moči človeške volje. S srečnim koncem. 

Z na norveškem zgrajeno ladjo Endurance se je raziskovalec Ernest Shackleton iz Anglije leta 1914 odpravil na t. i. Imperialno transantarktično odpravo.

Po dveh neuspelih poskusih, da bi kot prvi človek na svetu dosegel južni pol - ta dosežek mu je leta 1911 speljal norveški polarni lisjak Roald Amundsen -, je bil Shackleton odločen, da bo njegova odprava kot prva prečkala antarktično celino. 

Ernest Shackleton je imel za sabo sicer res dve odpravi, katerih ultimativni cilj ni bil dosežen, a to ne pomeni, da sta bili v celoti neuspešni. Britanski raziskovalec je dvakrat dosegel do takrat najjužnejšo točko sveta, kamor je stopila človeška noga (v drugem poskusu je bil od južnega pola oddaljen manj kot 200 kilometrov), vodil pa je tudi prvi vzpon na ognjenik Erebus, drugo najvišjo goro na Antarktiki.  | Foto: Wikimedia Commons Ernest Shackleton je imel za sabo sicer res dve odpravi, katerih ultimativni cilj ni bil dosežen, a to ne pomeni, da sta bili v celoti neuspešni. Britanski raziskovalec je dvakrat dosegel do takrat najjužnejšo točko sveta, kamor je stopila človeška noga (v drugem poskusu je bil od južnega pola oddaljen manj kot 200 kilometrov), vodil pa je tudi prvi vzpon na ognjenik Erebus, drugo najvišjo goro na Antarktiki.  Foto: Wikimedia Commons

Ob približanju najjužnejši celini, natančneje ob prihodu v Weddellovo morje, je Shackletonu načrte prekrižala neizprosna antarktična narava. Januarja 1915 ni šlo več ne naprej in ne nazaj. Ladja Endurance je namreč ostala ukleščena v morskem ledu.

Raziskovalna odprava je bila ujetnik ledu več kot devet mesecev. Konec oktobra 1915 je postalo jasno, da bo treba ladjo zapustiti, ker jo bo izredna sila, s katero so nanjo z vseh strani pritiskale ledene plošče, slej ali prej zmečkala. Vzdržljivost je ladji Vzdržljivost dokončno popustila 21. novembra 1915, ko je zahreščalo še zadnjič in izginila je pod morsko gladino.

Levo Endurance med poskusom prebijanja morskega ledu, desno med potopom novembra 1915. | Foto: Wikimedia Commons Levo Endurance med poskusom prebijanja morskega ledu, desno med potopom novembra 1915. Foto: Wikimedia Commons

28-članska posadka ladje je z zalogami, ki so jih zaradi skrbi, da se bo potopila, pravočasno raztovorili z Endurance, in tremi rešilnimi čolni ostala na morskem ledu na dnu sveta in brez prevoza domov.

Več mesecev so preživeli na ledeni plošči in upali, da jih bo morski tok odnesel blizu kopnega, ko pa se je začela lomiti, so se vkrcali v rešilne čolne in pet dni pluli proti Slonjemu otoku.

Slonji otok (na fotografiji njegova satelitska slika) sicer ni bil njihova zaželena destinacija - želeli so si namreč priti do otoka Paulet, kjer so bile zaloge za preživetje, ki jih je deset let prej tam pustila švedska antarktična odprava, a Paulet je bil obkrožen z več deset kilometri neprehodnega ledu.  | Foto: Guliver Image Slonji otok (na fotografiji njegova satelitska slika) sicer ni bil njihova zaželena destinacija - želeli so si namreč priti do otoka Paulet, kjer so bile zaloge za preživetje, ki jih je deset let prej tam pustila švedska antarktična odprava, a Paulet je bil obkrožen z več deset kilometri neprehodnega ledu.  Foto: Guliver Image

Slonji otok je skoraj 50 kilometrov dolga zaledenela skala, kjer močno piha in vsekakor ni kraj, kjer bi kdorkoli želel ostati prav dolgo. Shackleton je zato zbral posadko šestih mornarjev - vključno s sabo - in se odpravil iskat pomoč.

V najbolje ohranjenem rešilnem čolnu so po enem najbolj viharnih in nevarnih morij na svetu prepluli več kot 1.300 kilometrov do otoka Južna Georgia, kjer so bile postojanke lovcev na kite.

Južna Georgia je gorat in brez ustrezne opreme tako rekoč neprehoden otok. Najvišji vrhovi osrednje gorske verige presegajo naš Triglav.  | Foto: Wikimedia Commons Južna Georgia je gorat in brez ustrezne opreme tako rekoč neprehoden otok. Najvišji vrhovi osrednje gorske verige presegajo naš Triglav. Foto: Wikimedia Commons

Po prihodu na gorati otok so Shackleton in še dva člana odprave prečkali še 51 kilometrov tako rekoč neprehodnega in izredno negostoljubnega terena ter se po 36 ur trajajoči kalvariji vendarle prebili do naselbine kitolovcev Stromness. 

Evakuacijska akcija je stekla takoj. S pomočjo mornarice Čila in britanske kitolovke Southern Sky so s Slonjega otoka 30. avgusta 1916 po skoraj petih mesecih rešili še preostalih 22 članov posadke ladje Endurance. Preživeli so prav vsi. 

Člani posadke Endurance, ki so štiri mesece in pol brez kakršnihkoli informacij, ali kdo sploh prihaja po njih, čakali na Slonjem otoku. | Foto: Wikimedia Commons Člani posadke Endurance, ki so štiri mesece in pol brez kakršnihkoli informacij, ali kdo sploh prihaja po njih, čakali na Slonjem otoku. Foto: Wikimedia Commons

Shackleton se je pozneje, leta 1922, odpravil še na eno antarktično odpravo, a je zaradi poslabšanja zdravja, kar je bila posledica njegovega alkoholizma, umrl med potjo, natančneje prav na otoku Južna Georgija, kjer je tudi pokopan.

Preberite tudi:

Vis, razbitina Digisvet Hrvati trdijo, da takšne razbitine, kot je pri otoku Vis, ni nikjer drugje na svetu

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin