Torek, 4. 5. 2021, 18.38
2 leti, 10 mesecev
Združitev računalniške tehnologije, vojaške zgodovine in domačega okolja
Četrt ure za (virtualno) letalsko obrambo Slovenije
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,05
7
Park vojaške zgodovine v Pivki je od danes uradno bogatejši za še en simulator letenja, a je ta tudi močno povezan z dogodkom v Ljubljani med drugo svetovno vojno.
Posebnost novega simulatorja v Parku vojaške zgodovine v Pivki ni samo v podobi letala Spitfire IX, temveč tudi v pristnem doživetju natančno upodobljene slovenske pokrajine na krilih navidezne resničnosti.
Simulator letenja z ruskim vojaškim letalom MiG-21, ki je že tri leta del dodatne ponudbe Parka vojaške zgodovine v Pivki, je z današnjim dnem uradno dobil pomembno okrepitev – simulator britanskega vojaškega letala Spitfire IX. Trak je ob uradni predaji v rabo prerezal državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Simon Zajc.
Državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Simon Zajc je uradno predal v rabo nov simulator v Parku vojaške zgodovine v Pivki.
Nova pridobitev pivškega muzeja je posebna tudi v tem, da upodablja konkretno letalo iz druge svetovne vojne, in sicer Supermarine Spitfire MJ 116 iz 73. eskadrilje britanskega kraljevega letalstva, ki je povezano tudi z našo nacionalno zgodovino. Ravno ta povezava je dodaten razlog, da je nov muzejski simulator brez konkurence tudi v širšem evropskem prostoru, so prepričani v Parku vojaške zgodovine.
Na krilih navidezne resničnosti
Zgodba novega simulatorja presega posebnosti tega zmagovalnega in slavnega britanskega letala, saj simulirani polet z njim ob pomoči navidezne resničnosti (Virtual Reality) poteka nad upodobljenim slovenskim ozemljem.
Nova pridobitev pivškega muzeja je posebna tudi v tem, da upodablja konkretno letalo iz druge svetovne vojne, ki je imelo vlogo v dogajanjih v Sloveniji.
Virtualni pilot ima polno, 360-stopinjsko doživetje pokrajine, nad katero leti, računalnik pa mu vsaj malo pomaga nadomestiti tisto znanje, ki bi ga pravi pilot v pravem letalu moral imeti. Tri leta stari MiG-21 namreč "leti" nad črnomorsko obalo pri Krasnodaru.
Ogled ni več dovolj, muzeje se zdaj doživlja
Razvijalec, trboveljsko podjetje AFormX, ki je razvilo tudi prejšnji simulator v Parku vojaške zgodovine, je na podlagi podatkov in posnetkov Geodetske uprave Republike Slovenije pripravilo navidezno (virtualno) okolje Slovenije, kar nedvomno pripomore k še intenzivnejšemu doživetju.
"Minili so časi, ko so si obiskovalci le ogledovali muzejske predmete, zdaj jih želijo doživeti in simulator jim bo pri tem nedvomno v pomoč," je uradno predajo simulatorja v uporabo pospremil direktor Parka vojaške zgodovine Janko Boštjančič. "Če je bil Spitfire narejen za boj proti nacizmu, je bil tale simulator narejen za boj proti posledicam koronakrize."
Direktor Parka vojaške zgodovine Janko Boštjančič na razstavnem prostoru Parka vojaške zgodovine, posvečenem letalu Spitfire, sestreljenem leta 1944 nad Ljubljano
Replika odlično poudarja tudi utesnjenost v kabini
Med simulatorjema je še nekaj pomembnih razlik. Starejši simulator letala MiG-21 ima izvirni letalski sedež in prave komande, novejši simulator Spitfire IX pa je replika cele letalske kabine.
Kabina simulatorja je natančna replika prave pilotske kabine.
Kabina je po opremeljenosti, prostorski razporeditvi in vseh ostalih parametrih prepričljiva kopija izvirnika, o čemer se hitro prepriča vsak, ki vanjo poskusi vstopiti: letalo je bilo ustvarjeno za mlade in okretne pilote, zato bo za nekatere morda že vstop v "kabino" prva mala zmaga.
Zmagovalec bitke za Britanijo tudi na slovenskem nebu
Britanskemu letalu Spitfire pripisujejo pomembne zasluge za zmago v bitki za Britanijo, v drugi polovici druge svetovne vojne so pogosto leteli tudi nad našimi kraji.
V srcih mnogih Britancev zavzema britansko vojaško letalo Spitfore skoraj enako visoko mesto kot njihova kraljica Elizabeta II.
Skupina šestih letal 73. eskadrilje je tako 18. septembra 1944 poletela z letališča Canne pri kraju Campomarino v provinci Foggia južnoitalijanske pokrajine Puglia (danes so na tem kraju večinoma samo še kmetijska zemljišča) in napadla nemško vojaško infrastrukturo v Ljubljani.
Malo pred poldnevom tega dne je nemškim enotam uspelo prav to letalo zadeti, zato je strmoglavilo na barjansko zemljišče ob Ižanki, tik za eno od nadzornih točk, ki je omejevala Ljubljano.
Nemci po sestrelitvi niso iskali motorja sestreljenega britanskega letala, tri četrt stoletja pozneje so ga z več kot sedem metrov globine potegnili iz mehkih barjanskih tal.
Naloga opravljena, enega od šestih pilotov ujeli
Pilot Peter J. Clark je uspešno izskočil s svojim padalom, a so ga zajele domobranske enote in ga predale nemškim enotam. Sledila je internacija v taborišču za ujete zavezniške pilote Dulag Luft pri kraju Oberursel, le nekaj kilometrov severozahodno od Frankfurta na Majni. Tam je dočakal konec vojne, po osvoboditvi tega taborišča konec marca 1945 pa se je vrnil v svojo domovino – Združeno kraljestvo, kjer je v častitljivi starosti 92 let umrl leta 2015.
Strokovnjaki pod vodstvom dr. Andreja Gasparija, ki je na sliki, so ob uradni otvoritvi novega simulatorja na Ižanski izkopali več kot 150 kosov sestreljenega letala Spitfire.
Razbitine letala so se pogreznile v mehka barjanska tla, kjer so jih po 75 letih izkopali strokovnjaki Arheološkega raziskovalnega konzorcija za Ljubljano pod vodstvom dr. Andreja Gasparija. Simulator je tako postavljen v prostoru, kjer so razstavljeni ostanki letala Supermarine Spitfire F.IX s serijsko oznako MJ116, ki so bili izkopani leta 2019 v veliki arheološki akciji ob Ižanski cesti v Ljubljani. Najbolj imeniten ostanek letala je brez dvoma Rolls Roycov motor Merlin, ki se je v barjanskih tleh odlično ohranil.
Skoraj kot v resnici
Oba simulatorja je izdelalo podjetje AformX iz Trbovelj in sta v obliki javno-zasebnega partnerstva in del dodatne ponudbe Parka vojaške zgodovine.
Razvojna inženirka družbe AFormX Ines Repnik
Za čim prijetnejšo izvedbo poleta, čeprav virtualnega, tudi za nas, ki nimamo potrebnih pilotskih znanj, poskrbi strokovni spremljevalec muzeja. Snovalci so prepričani: to je realistična izkušnja, ki ji v Sloveniji (razen za usposobljene in licencirane pilote) ni para.
Še praktičen nasvet: omejen prostor v "kabini" je dodaten razlog, zakaj je polet, ki traja do 15 minut, treba rezervirati in naročiti še pred prihodom v nekdanjo pivško vojašnico.
7